Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s srbsko režiserko Milo Turajlić, hrvaškim režiserjem Elvisom Lenićem in slovensko režiserko Majo Weiss o njihovih najnovejših filmih, ki jih povezuje naša nekdanja skupna država Jugoslavija. Mila Turajlić v filmskem eseju Neuvrščeni: Dosje Labudović odkriva delo Titovega snemalca Stevana Labudovića in se sprašuje, kam je izginil glas neuvrščenih. Elvis Lenić v dokumentarcu Ladja prikazuje, kaj je po obdobju hrvaške tranzicije ostalo od puljske ladjedelnice Uljanik, nekoč simbola jugoslovanske industrije. Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss pa je portret štirih ljudi, rojenih v Sloveniji, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno v okviru rasnega programa Lebensborn dali v posvojitev in jim spremenili identiteto.
Februarja smo ujeli začetek snemanja avtorskega prvenca Luke Marčetića Dekle noči in zadnje snemalne dni drugega celovečernega filma Urše Menart z naslovom Vse, kar je narobe s tabo. Darko Štante v Izgubljenem sinu obravnava družinsko nasilje, Tomaž Gorkič pa se v kratkem filmu loteva stripa Magna purga. V okviru produkcijske hiše Temporama poleg Marčetića svoja celovečerna prvenca snemata Ester Ivakič in Gregor Andolšek. Bili smo na premierah dokumentarnih portretov dveh velikih imen slovenske kulturne zgodovine – alpinista Jože Čopa in tržaškega umetnika Milka Bambiča. Jeseni v naše kine prihajajo trije otroški in mladinski filmi, ki so jih režirali Jani Sever, Klemen Dvornik in Vinci Vogue Anžlovar.
Na filmskem festivalu v Trstu, ki se osredotoča na kinematografije srednje in vzhodne Evrope, smo bili na premierah novih dokumentarnih filmov Cent'anni Maje Doroteje Prelog in Kino Volta Martina Turka. Tekmovala sta tudi kratka filma Morje med nama Luna Sevnika in Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič, med celovečernimi filmi pa Opazovanje Janeza Burgerja. Slovenski filmski center je v Trstu pripravil dogodek Slovenija/Italija - brezmejno filmsko sodelovanje, ki je osvetlil dosedanje filmsko partnerstvo med državama.
V Umetnem raju smo se posvetili retrospektivi z naslovom Francesco Rosi in italijanski politični film, ki je potekala na 34. Liffu. Italijanski politični film je z režiserji, kot so Francesco Rosi, Elio Petri, Marco Bellocchio, Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti in drugi, vrhunec doživel v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je družbeno-ekonomski razvoj v Italiji začel razkrivati temno plat uspeha – korupcijo, politične povezave z mafijo ter razlike med severom in jugom. Pogovarjali smo se tudi s perspektivnimi sodobnimi filmskimi ustvarjalci, nagrajenimi na svetovnih festivalih, in s slovensko režiserko Hanno Slak, katere film Niti besede je nastal v večinsko nemški produkciji.
Na 26. Festivalu slovenskega filma Portorož smo se pogovarjali s filmskimi ustvarjalci in dobitniki nagrad vesna za najboljše letošnje filmske stvaritve. Z vesno za najboljši celovečerni film so nagradili glasbenika Tomaža Groma za neodvisni eksperimentalni dokumentarni film Ne misli, da bo kdaj mimo. Vesno za najboljši igrani celovečerec je dobil film Zbudi me, Marka Šantića, ki je bil nagrajen tudi za najboljši scenarij, masko, glavno in stransko moško vlogo. Vesno za najboljšo režijo je za svoj igrani celovečerni prvenec Mož brez krivde prejel zamejski Slovenec Ivan Gergolet, medtem ko sta žirija kritikov in občinstvo nagradila isti film, dokumentarec Duhovnica Maje Prettner.
Letošnji 80. Beneški filmski festival je z zlatim levom za življenjsko delo nagradil italijansko režiserko Liliano Cavani in hongkonškega igralca Tonyja Leunga. Zaradi stavke hollywoodskih scenaristov in igralcev je bilo na rdeči preprogi manj zvezdnikov kot običajno, a filmska letina je bila vredna ogleda. Žirija, polna zvenečih režiserskih imen z Damienom Chazellom na čelu, je zlatega leva za najboljši film podelila Yorgosu Lanthimosu za Nesrečna bitja (Poor Things), srebrnega leva pa si je prislužil japonski oskarjevec Riosuke Hamaguči za film Zlo ne obstaja (Evil Does Not Exist). Slovenski ustvarjalci sodelujejo v programu Venice Classics; Slovenska kinoteka je s partnerji iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije predstavila restavrirani jugoslovanski film Slike iz življenja udarnika Bata Čengića. Bili smo tudi na prvem festivalu Cinehill Petehovac, nasledniku Motovunskega filmskega festivala, s katerim se je začela pisati nova zgodba v Gorskem kotarju.
Na 29. Sarajevskem filmskem festivalu, ki se je letos odprl z dokumentarcem Poljubite prihodnost, ki govori o sarajevskem medvojnem kulturnem odporu ter koncertu skupine U2 tik po vojni, smo se pogovarjali z Markom Cousinsom, škotsko irskim dokumentaristom, enim od prejemnikov častnega Srca Sarajeva. Preverili smo vzdušje, zmagovalce in slovensko udeležbo na festivalu, ki ga je letos prekinil državni dan žalovanja zaradi femicida in pokola na severu BIH. Bili smo tudi na zadnjem, 25. Motovunskem filmskem festivalu, ki se je iz slikovite istrske vasice preselil na Petehovac pri Delnicah v Gorskem kotarju.
76. canski filmski festival je letos gostil največja imena filmskega sveta, častni zlati palmi so podelili zvezdnikoma Michaelu Douglasu in Harrisonu Fordu, žirija je nagradila francoski film Anatomija padca režiserke Justine Triet, med nagrajenimi so tudi filmi Akija Kaurismakija, Wima Wendersa, Nurija Bilgeja Ceylana. Pogovarjali smo se s trikratnim canskim nagrajencem, romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem o njegovi karieri in zadnjem filmu MRI, ki je lani tekmoval za zlato palmo v Cannesu.
»Živimo v času, v katerem je preteklost slaba, prihodnost pa negotova,« pravi Nenad Puhovski, ustanovitelj in direktor Zagrebdoxa, največjega regionalnega festivala dokumentarnega filma v Zagrebu, ki vsako leto prikaže več kot 100 mednarodnih dokumentarcev. Med drugim smo se pogovarjali z Nikolausom Geyrhalterjem, režiserjem filma Smeti naše vsakdanje, ki je prejel nagrado veliki pečat v regionalni konkurenci. Najboljši mednarodni film pa je postal Manifest o ruskih najstnikih, ki z objavami na družabnih medijih razgaljajo depresivno podobo Putinove Rusije. Avtorica: Mateja Valentinčič
Na Berlinalu, kjer je pretežno ženski žiriji predsedovala ameriška igralka Kristen Stewart, je zlatega medveda presenetljivo prejel francoski dokumentarec V centru Adamant Nicolasa Philiberta o plavajočem dnevnem centru na Seni v Parizu za ljudi z duševnimi motnjami. Med nagrajenci je tudi nemški režiser Christian Petzold, a največ medijske pozornosti je šlo holivudskemu igralcu Seanu Pennu, ki je z Volodimirjem Zelenskim posnel dokumentarni film o Ukrajini. Nič manj ni odmeval dokumentarec Kiss the Future, ki ga je koproduciral Matt Damon, o nastopu skupine U2 v porušenem Sarajevu. V Berlinu Slovenci letos nismo imeli filma v tekmovalnem programu, v Umetnem raju pa smo se pogovarjali z režiserjem Damjanom Kozoletom, čigar Rezervni deli so bili edini film v samostojni Sloveniji, ki se je leta 2003 uvrstil v bitko za zlatega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Avtorica: Mateja Valentinčič
Na Tržaškem filmskem festivalu, ki se osredotoča na vzhodno in srednjo Evropo ter Balkan, smo srečali poljskega filmskega veterana Krzysztofa Zanusija, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja s t.i. filmi moralne tesnobe zaznamoval poljsko kinematografijo. Marko Šantić je v Trstu tekmoval s svojim novim celovečercem Zbudi me. Na festivalu smo na fotografski razstavi ob stoletnici rojstva igralke Alide Valli pogledali v zakulisje njenega življenja in dela. Avtorica: Mateja Valentinčič
V začetku decembra smo obiskali Animateko, 19. festival animiranega filma, ki je letos imel v središču Francijo, pogovarjali pa smo se tudi z mladimi slovenskimi animatorji. Oktobra smo na Dnevih nemega filma v Pordenonu srečali holivudskega režiserja Johna Landisa in ga povprašali, zakaj je potrebno ohranjati filmsko zgodovino. Ob letošnji 100-letnici klasike nemškega ekspresionizma, Nosferatuja F. W. Murnaua iz leta 1922, smo pogledali v zakulisje ustvarjanja glasbe za nemi film. Po naročilu Slovenske kinoteke je skladatelj in pianist Andrej Goričar po lanski partituri za film Erotikon Gustava Machatyja z našo zvezdo nemega filma Ito Rino, ki jo je premierno predstavil v Pordenonu, napisal novo glasbeno spremljavo tudi za Murnauovega Nosferatuja.
Neveljaven email naslov
