Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako žalovati na »pravilen način« in zakaj je to pomembno? Žalovanje je univerzalni proces in ne izbira letnih časov, prav pomlad pa lahko celo poudari kontrast med porajanjem novega življenja v naravi in izgubo, ki jo doživlja posameznik. Žalovanja ne občutimo le ob smrti ljubljene osebe, temveč tudi, ko se konča neko življenjsko obdobje, ko pogine hišni ljubljenček in celo ob izgubi predmeta. Spomnite se, kako ste se počutili, ko se vam je uničil mobilni telefon. Nam lahko vera in raziskovanje duhovnosti pomagata na poti žalovanja ali sta morda ovira? Obstajajo ''pravi načini'' žalovanja? Taka vprašanja bomo našim gostom zastavljali v oddaji Sveto in svet.
V pretiranem hlastanju za srečo in brezmejnim veseljem sodobni človek vse bolj odriva misel na bolečino in trpljenje. Trpljenja se boji, saj je to zanj eno od najneprijetnejših življenjskih občutij. Krščanstvu lastna je misel, da je trpljenje Božjega sina osmislilo trpljenje slehernega človeka in mu omogočilo novo neminljivo upanje. Več o (ne)smislu trpljenja pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Digitalne tehnologije z lažjim dostopom do duhovnih vsebin, učenj in meditacij lahko odpirajo vrata globljemu duhovnemu raziskovanju ter spodbujajo povezovanje duhovnih skupnosti po svetu. Praksa pa je pokazala, da lahko čezmerna uporaba digitalnih naprav in virtualnih platform vodi v odtujenost, površnost in celo zasvojenost s tehnologijo. Vse to seveda slabi duševno in duhovno zdravje posameznika vse pogostejša vsebinsko prazna sporočila in nekritično sprejemanje vsebin pa izkrivljajo resnico in razvrednotijo globino duhovnih praks. Ali lahko torej umetna inteligenca ali virtualna resničnost (po)nudita iskreno duhovno izkušnjo in ali smo ljudje sploh zmožni uporabljati sodobno tehnologijo na zdrav način?
V Ljubljani so ob koncu preteklega leta pripravili Evropsko srečanje mladih. Gre za veliko molitveno srečanje, na katerem se je zbralo več kot 5000 udeležencev iz različnih evropskih držav. Mladi in obiskovalci iz Slovenije, skupaj naj bi jih bilo 8000, so ob večernih molitvah za mir dodobra napolnili športno dvorano Stožice. Kljub tako številčni udeležbi, pa se zdi, da dogodek ni sprožil niti približno tako velikega medijskega zanimanja, kot ga je bila deležna javna molitev rožnega venca, ob kateri se je 16. oktobra, in potem še dvakrat, na Kongresnem trgu v Ljubljani, zbralo vsega dobrih 200 udeležencev. V čem je razlika med dogodkoma in predvsem med javnim odzivom, kaj je molitev in ali sodi na javno mesto, kakšno je njeno sporočilo za svet in Cerkev, ali je njeno sporočilo tudi politično, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
V času našega bivanja se srečujemo z mnogimi prelomnicami, ki odražajo zapletenost naših življenj in sovpadejo z bolj ali manj ukoreninjenimi šegami, navadami in obredi ter duhovnimi prepričanji. Ta kompleksna vez med običaji in duhovnostjo odpira vprašanja o vplivu življenjskih prelomnic na nas, s tem pa na našo družbo, zato vedno znova premišljujemo o razmerju med tradicijo in sodobnostjo. Kaj to pomeni za nas danes, pa v oddaji Sveto in svet.
Zaradi vedno boljše informiranosti se zdi, da z vsako novo krizo hitreje pozabimo prejšnjo. Koronavirusno bolezen je na naslovnicah čez noč zamenjala vojna v Ukrajini, pozornost ji je v zadnjem mesecu ukradel spopad na Bližnjem Vzhodu. Roko pozornosti so si podajale naravne nesreče: potres v Maroku, poplave v Libiji. V živo so nas prizadele ujme v Sloveniji. Julijskemu vetru in toči so sledile avgustovske poplave, ko smo začutili, kako krhka in minljiva ter pogosto navidezna je naša varnost. Nemir v naša srca prinašajo številke o ilegalnih migrantih, o vedno večji draginji in ohlajanju gospodarstva. O tem, kako na vse to odgovarjajo v Karitas se bomo, natanko teden dni pred 33. dobrodelnim koncertom Klic dobrote, pogovarjali v tokratni oddaji Sveto in svet.
Kakovostno vodenje verske skupnosti je bistvenega pomena za negovanje duhovnosti, spodbujanje zaupanja in krepitev občutka pripadnosti, pa tudi za zagotavljanje dolgoročne vitalnosti skupnosti in njenega pozitivnega vpliva na posameznike in svet. Kdaj pa je voditelj dober, kako se učinkovitost vodenja kaže v kriznih trenutkih in zakaj ni dovolj, da skupnost povezuje le Božja beseda?
Ob predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se odpirajo številna filozofska, sociološka, etična, zdravstvena in verska vprašanja o našem odnosu do življenja in zlasti umiranja. V oddaji bomo pogledali, kakšni so razlogi za to, da se moramo o teh vprašanjih sploh pogovarjati, kako dojemamo svetost življenja, kakšno mesto dajemo človekovi svobodi, ter kaj delamo kot družba, da bosta tudi staranje in hudo trpljenje znosna in humana.
Svetniški kandidat škof Anton Vovk je vodil ljubljansko škofijo v zahtevnih letih po drugi svetovni vojni. Pod njegovim vodstvom je Cerkvi kljub napadom in oviram uspelo ohraniti avtonomijo in je partijski strukturi nudila edino alternativo. Vrhunec napadov na škofa Vovka je bil poskus zažiga, 20. januarja 1952, na železniški postaji v Novem mestu. Mnogi verniki so v njem že takrat prepoznali mučenca za vero, za mnoge pa je še danes simbol pokončnosti, neomajnosti in kljubovanja.
Ali ženske bolj ali manj ali samo na drugačen način doživljamo duhovnost in ponotranjimo vero? Kako in ali sploh osebna izkušnja ženskosti oblikuje duhovna prepričanja in prakse ter ali ima sodobna ženska, pogosto v različnih življenjskih vlogah in s številnimi odgovornostmi, sploh prostor in čas za razvoj osebne duhovnosti? O tem se bomo pogovarjale – da, tokrat same ženske – v oddaji Sveto in svet.
Še vedno je pogost stereotip, da je v Cerkvi duhovnost domena posvečenih, duhovnikov in redovnikov. Ti, po prepričanju mnogih, skrbijo predvsem za duhovne potrebe žensk in otrok, medtem ko je »duhovnost« mož skrčena na fizična opravila okoli cerkve. Pred 15 leti se je začelo tudi v Sloveniji prebujati zavedanje, da je moški že po krstu poklican, da je družinski duhovni vodja, deležen duhovniške, kraljevske in preroške službe. V tem času so nastale številne skupine mož, ki gojijo moško duhovnost, se odpravljajo na odmike za moške, moškost preizkušajo v divjini in se učijo, da so Božji sinovi, med seboj pa bratje.
Duhovna in verska oskrba starejših je pomemben, a vendarle dostikrat nekoliko spregledan del skrbi za starejše. Z leti postaja tudi naše telo vse bolj utrujeno in bolno, zato se zlahka ujamemo v skrb za predvsem telesni del življenja, čeprav kaže, da je duhovna oskrba – morda s staranjem toliko bolj – ključnega pomena. Pomaga nam lahko pri spopadanju z izzivi staranja, iskanju smisla življenja in ohranjanju dobrega duševnega zdravja, hkrati pa daje občutek socialne podpore in povezanosti. O vlogi in izzivih sodobne duhovne in verske oskrbe se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Neveljaven email naslov
