Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj vse pripomore k dobrim aerodinamičnim lastnostim kolesarja med dirko? Za 80 % je odgovoren položaj na kolesu, sledi mu čelada. Za vožnjo na čas imajo kolesarji posebne aerodinamično oblikovane čelade. Aerodinamika je veda, ki raziskuje, kako oblika in površina vplivata na gibanje zraka in sile, ki pri tem nastanejo. Srečujemo jo skoraj povsod, tudi pri letalih, avtomobilih, vetrnicah, ventilatorjih, mešalcih. Kako raziskovalci načrtujejo letala in avtomobile s kar najboljšimi aerodinamičnimi lastnostmi in za koliko sneg, led ali umazanija na površini poslabša njihove aerodinamične lastnosti? Žoga nima dobrih aerodinamičnih lastnosti. Kako so spremenili žogico za golf, da so njene lastnosti boljše?
Teleportacija ljudi, kot jo prikazujejo znanstvenofantastični filmi, ni mogoča, vendar so nekatere njene zasnove bližje, druge pa dlje od stvarnosti. Kaj pa danes že znamo? Leta 1997 je znanstvenikom prvič uspelo teleportirati lastnosti fotona. Danes lahko lastnosti delcev s kvantno prepletenostjo teleportiramo tudi 1200 km daleč. Človeško telo vsebuje toliko informacij, da jih za zdaj ne moremo hraniti niti v vseh podatkovnih središčih po svetu. Pri zmogljivosti omrežja 30 GB na sekundo pa bi tako količino podatkov prenašali 350.000-krat dlje časa od trenutne starosti vesolja. Kakšno tehnologijo bi potrebovali, da bi bila teleportacija mogoča?
V preteklosti so skoraj vse raziskave zdravil opravili zgolj na moških. Novejše raziskave pa so pokazale, da ženske in moški drugače presnavljamo zdravila. Ob jemanju zdravil za zniževanje holesterola imajo ženske večjo verjetnost za bolečine v mišicah, utrujenost in razvoj sladkorne bolezni. Ženske naj bi imele za 34 % večje tveganje za hude stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Na učinkovitost zdravil vplivajo tudi naši geni. Za skoraj 200 zdravil vemo, da je njihovo delovanje odvisno od določenih genov. Nekatera zdravila so neučinkovita, imajo neželene učinke, povzročijo lahko celo smrt. Zakaj nekatera zdravila delujejo drugače pri moških in ženskah? Kako testirajo bolnike, da dobijo ustrezno terapijo? Vabljeni k ogledu.
Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?
Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?
Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
Raziskave so pokazale, da imajo telesno zmogljivejši otroci v šoli boljši uspeh. Zlati maturanti so po gibalnih sposobnostih podobni vrhunskim športnikom. Gibanje nam torej pomaga pri učenju. Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. Telesna dejavnost močno vpliva na delovanje možganov. Ko se gibamo, prejemajo naši možgani več krvi in hranil, kar krepi povezave med različnimi možganskimi centri. Pokazali vam bomo, kako se uspešno učijo učenci, dijaki in študentje in tudi dramski igralci.
V oddaji bomo spremljali operacijo 56-letnega bolnika, ki so mu s pomočjo robota odstranili rakavo prostato. Po vsem svetu robotsko pomoč pri operacijah uporablja približno 3 % zdravnikov. V UKC Ljubljana so najprej začeli z urološkimi posegi, danes ga uporabljajo tudi za abdominalne in ginekološke operacije. Robotske operacije lahko opravljajo na daljavo. Kitajski kirurgi so letos v Rimu upravljali robota, ki je operiral pacienta v 8000 km oddaljenem Pekingu. To pa ni edina prednost teh operacij. Kako so operacije s pomočjo robota izboljšale rezultate zdravljenja?
Kočija kraljice Elizabete II., njena ladja, prvi satelit v vesolju Sputnik 1 in tudi najnovejši sateliti ter denimo 55 km dolg most pri Hóngkongu so iz aluminija. Aluminij je kovina moderne dobe. Je lahek, žilav in koven, nemagneten in težko vnetljiv. Uporaben je v transportu, gradbeništvu in energetiki. V avtomobilih, zgradbah in elektroniki je po svetu vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. Tudi v Sloveniji, v Kidričevem, smo nekoč pridobivali aluminij. Danes ga tam reciklirajo. Odpadni aluminij lahko v celoti recikliramo, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Za reciklažo se porabi le približno 5 % energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo. Izdelke iz aluminija po navadi vlivamo, posebne oblike pa lahko tudi natisnemo s 3D tiskalnikom. Takrat dobi aluminij nove lastnosti.
Neveljaven email naslov
