Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom. Med Dravo in Muro se razprostirajo Slovenske gorice, ki so s svojimi grički vabljive tako s tal kot iz zraka. Tam smo obiskali edinstveno hišo, ki lastnikoma zagotavlja stik z naravo, bivanje z elementom vode in ravno pravo mero zasebnosti. V drugem prispevku se odpravljamo v prostor, ki je po eni strani svetišče miru, intime in počitka, po drugi strani pa je velikokrat tudi zapostavljen. To je spalnica. Spalnica, ki z novimi trendi postaja čedalje bolj tisti prostor, katerega vrat ni treba več tako nujno zapirati. Brez pohištva in dodatkov za dom so še tako dodelani prostori prazni in brez duše. Zato bo nova sezona oddaj Ambienti pozornost iz domiselnih idej arhitektov preusmerila na spretne prste rokodelcev in zgodbe majhnih blagovnih znamk. V prvi oddaji predstavimo dve ustvarjalki (kiparko in mizarsko mojstrico), ki ustvarjata pod imenom Vulgaris Woodcut.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Mehiška kuhinja izvira iz majevske kulture, izpred 9000 let, ko so Maji, ki so zasedli prostor južne Mehike in sever srednje Amerike, začeli oblikovati kmetijske skupnosti in kultivirati koruzo. Kasnejše kulture Olmekov in drugih srednjeameriških kultur so prispevale mnoge tehnike priprave hrane. Danes bomo pripravili enčilade z bučo, koruzo in fižolom, za sladico pa bomo imeli mehiško vročo čokolado z dvobarnimi rogljiči. Na tržnici pa vnukinja Ajdo tokrat sreča inšpektorja, s katerim si delita isto tegobo. V jedilnem kotu pa pričarajo vsi trije, ata, babi in vnukinja, avtentično Meksikansko vzdušje, katero jim pomaga pričarati gost iz Meksika.
Geografsko je Avstralija dežela z veliko različnimi podnebji – od krajev, kjer sneži, do neskončnih suhih puščav in vsega vmes. Avtohtone sestavine, od katerih za mnoge nimamo niti slovenskega imena, imajo okus po odpornosti, upornosti, po boju za preživetje. Hkrati avstralska klima omogoča gojenje tropskih sadežev, ki jih pridelujejo v – iz našega srednjeevropskega in zmernopodnebnega vidika – prav smešno ogromnih količinah in raznovrstnosti. Posamezni predeli pa dovoljujejo tudi gojenje rastlin in živali, ki so Evropejcem bolj domače. Prvi človeški prebivalci, Aboridžini, so se v Avstraliji naselili pred 60.000 leti, morda celo bistveno prej. S seboj so prinesli bumerang, kopje in prednike dingov ter zaživeli v lovsko-nabiralniški družbi, močno povezani z naravo in naravnimi viri. So eno od najstarejših ljudstev na svetu in še danes posedujejo drobce znanja od svojih začetkov. A v kuhinji bosta ata in vnukinja pripravila glavno jed-mesne zavitke z listnatim testom za sladica pa mini Pavlove z mangom in pasijonko. Ko gre vnukinja po meso, pa svojega mesarja Franca sreča samega v mesnici, a še večje presenečenje pa sledi v jedilnem kotu, ko jo babi in ata presenetita z izletom.
Pa smo zopet skupaj z našo babico ( Ljerko Belak ), atom ( Gojmirjem Lešnjakom-Gojcem) in vnukinjo ( Kajo Vidmar ), ki tokrat gredo na kulinarično popotovanje v Armenijo. Najstarejše tradicije so se razvijale tisoče let na delu armenskega pogorja, ki danes delno spada pod državo Armenijo, delno pa leži v okoliških Iranu, Turčiji in Iraku. Groba, a rodovitna pokrajina je omogočala gojenje riža, leče, fig, pistacij in marelic ter oblikovala značilne specialitete in okuse. Nanjo so vplivale mogočne civilizacije, ki so jo obkrožale – bizantinska, perzijska ruska in otomanska. Več kot 300 let so Armenci preživeli pod Otomani in Perzijci, kar je močno vplivalo na armensko hrano. Tokrat bodo v družinski kuhinji ata in vnukinja pripravila za predjed skutin burek, za glavno jed-Imam bajildi, za sladica pa sladico z mareličnim nadevom iz pekarne. Vnukinjo pot tokrat zanese k svoji branjevki na tržnici, da nabavi vse potrebno za kuhinjo, v jedilnem kotu pa babi tudi tokrat ne more iz svoje kože in hudomušno preizkuša armensko kuhinjo.
Tokrat gremo v bližino Afrike, na velik otok Mavricij. To je otok sredi Indijskega oceana, 2000 kilometrov jugovzhodno od Afrike, kraj, ki je edinstven v mnogih pogledih, tudi po tem, da je edini znani kraj, kjer je živel danes že izumrli ptič dodo. Republiko Mavricij sicer sestavlja več otokov, poleg Mavricija še otok Rodrigues, ki leži še 500 kilometrov bolj vzhodno v morju, in več zunanjih otokov. Mavricij je tudi naravni raj. Obkroža ga več kot 150 kilometrov belih peščenih plaž, zalive pa pred odprtim morjem varuje tretji največji koralni greben na svetu. V bližnji okolici leži še 49 majhnih, nenaseljenih otokov, od katerih so mnogi naravni rezervati za ogrožene vrste. Znan je po svoji pestri flori in favni, veliko vrst je endemičnih. V družinski kuhinji danes delava njihovo najbolj tradicionalno jed Rugaj, ki je ena od najbolj tipičnih mavricijskih jedi, prava kreolska poslastica, za sladico pa bo vnukinja šla iskati v pekarno različne vanilijeve sladice. A tudi tokrat jo na poti v pekarno ustavi inšpektor, ki pa se poslavlja. Babica pa išče primerna oblačila za jedilni kot, da bo v duhu kreolske dežele.
Danes gremo v Maroko, za tiste filmske sladokusce je tu doma Casablanca film in tako večen kot je ta film je tudi večna maroška kuhinja. Maroška kuhinja je kulinarična zvezda severne Afrike. Mnogi kolonialni in trgovski vplivi so se tu presejali in združili. Ker je na križišču mnogih civilizacij, je kolaž arabske, berberske, mavrske, francoske, bližnjevzhodne, sredozemske, iberske in judovske kuhinje. dežela leži v puščavski regiji, ima eno od najbolj eksotičnih in okusnih kuhinj na svetu. Posebno noto daje maroški kuhinji sadje, suho in sveže – marelice, datlji, fige in rozine, če naštejemo samo najpogostejše. Piščančje jedi in jedi iz golobjega mesa radi začinijo s sokom soli in limon. Izjemnega pomena so tudi oreški: pinije, mandlje in pistacije uporabljajo v raznolikih in nepričakovanih kombinacijah. Ata in vnukinja pripravljava za našo lačno babi njihovo tradicionalno je Tadžin z mesnimi kroglicami in kruh r'gajef, za testo bova uporabila kar testo za pico iz njihove ljube pekarne. A tokrat gre vnukinja k svojemu mesarju, ki pa jo pričaka s svojim vajencem.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. Obiskali smo EXPO, največjo svetovno razstavo na kateri se predstavlja tudi Slovenija, in ki prvič v zgodovini poteka v eni od držav Srednjega vzhoda in južne Azije. Letošnji EXPO poteka pod krovno idejo Povezovanje idej za prihodnost. Temu sledi tudi slovenski paviljon, ki na razstavi izpostavlja les, trajnostni razvoj in zelene tehnologije, pri čemer ima turizem eno ključnih vlog. Ob 150-letnici rojstva Jožeta Plečnika, ki je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice (Dunaj, Prago in Ljubljano), smo obiskali Kamnik in tam odkrivali manj znane plati velikana slovenske arhitekture, kateremu je posvečeno letošnje leto. Za konec pa še skok v Predjamski grad, ki je uvrščen na lestvico najlepših gradov na svetu. Plezali smo po manj znanem Erazmovem rovu, o katerem gre legenda, da je skozenj Erazem Predjamski hodil do okoliških vasi. Podzemni labirint velja za del butične ponudbe Postojnske jame. Sicer pa je od leta 2020 Predjamski jamski sistem daljši za 1594 metrov, s čimer se ta jamski sistem po dolžini uvršča na peto mesto v Sloveniji.
Na bogato tradicionalno dolenjsko kuhinjo so zagotovo vplivale tudi sosednje dežele in njihove tradicionalne jedi, zato boste tukaj našli italijanske, madžarske, avstrijske, balkanske in še katere značilnosti. Vsekakor morate poskusiti tradicionalno hrano, ki so jo včasih veliko bolj jedli kot danes. Različne vrste štrukljev, žgancev, matevž (zabeljena priloga iz tlačenega fižola in krompirja, ki se prilega k mesnim jedem in dušenemu zelju), razne kaše (prosena, ječmenova in ajdova) ter ajdove in koruzne žgance. Danes bo ata, babi in vnukinja kuhali fižolovo juho ter cmoke, tiste žmohtne polnjene cmoke z jagodovim ter borovničevim nadevom ter tako na zanimi ter hudomušen način predstavili kulinariku Dolenjske. A tokrat tudi brez obiska babi na tržnici ne gre…
Prlekija slovi po pristni kulinariki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečno juho, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz tünke in drugimi dobrotami). Prlekija je območje na severovzhodnu Slovenije med Dravo in Muro, točneje med Gornjo Radgono in Razkrižjem ob hrvaški meji. Meje pokrajine niso zakoličene ob geografski, zgodovinski, gospodarski ali kateri drugi prepoznavni razmejitveni črti. So čisto lingvistične narave. Prlekija je območje, na katerem prebivalci za besedo 'prej' uporabljajo značilni besedi 'prle' ali 'prvle'. Od tod Prlek, prleški. Tam, kjer so se žulji nabijali z motiko med goricami, si je bilo treba po delu povrniti moči ob dobrem prigrizku, predvsem znameniti prleški tünki, zavarovani z geografskim poreklom. Enako znani so prleška gibanica, sladka ali slana, iz vlečenega testa, nadevana s skuto in kislo smetano ter ajdovi in pšenični krapci. Medtem ko ata in vnukinja doma pripravljata jedi, babica preseneti inšpektorja na tržnici in mu da »vetra«. Ata doma pogreša babico, ki je dolgo ni nazaj.
Tradicionalne gorenjske jedi so povezane z kravjim mlekom in siri, med katerimi je veliko zaščitenih posebnežev, kakršen je pikantni bohinjski mohant. Ogromno jedi se je nekoč pripravljalo v kombinaciji kislega mleka in koruznih, ajdovih, krompirjevih ali pšeničnih žgancev! Zabeljeni so z zaseko, ocvirki, drobtinami ali jajci. Za Gorenjsko značilna planšarska jed je tudi masovnik. Znamenite so gorenjska orehova potica, šara (enolončnica iz koštrunovih okončin in zelenjave) ter gorenjska prata (zmesi iz zrezanega mesa svinjske glave in na kocke narezanega kruha dodajo začimbe in jajca in spečejo zavito v svinjski mrežici). Ata, babi in vnukinja bodo tokrat pripravili jed Matevž, ki je posebnost iz pretlačenega krompirja s fižolom in ocvirki. Včasih so ga delali s suhim mesom. Suho meso skuhajo in narežejo na rezine. Posebej skuhajo namočen fižol, posebej olupljen krompir v kosih. Krompir odcedijo, primešajo mu fižol in zalivajo s fižolovko. A za tokratno kuharijo bo babica na trgu iskala zelje in spet jo bo presenetil inšpektor.
Na Primorskem pa je okusna istrska kulinarika pogojena z močnim vplivom italijanske kuhinje - testenine in mineštre, lazanje, sveže ribe, ribje jedi, kot je brodet, pečena hobotnica, polnjen piščanec, klapavice v belem vinu, zeliščno krompirjevi njoki z gobami, solata z pečenimi lignji in olivami. . Primorci si namesto juh raje privoščijo pašto, na različne načine pripravljene testenine. Radi imajo joto, ki je nastala iz močnikov (zakuhana različna zelenjava ali sadje, predvsem pa kislo zelje in repa). Polenta je stara jed, ki so jo nekdaj poznali le na Primorskem in na Krasu in je nadomeščala kruh. Pašto (hišne testenine) so pripravljali le za večje praznike, poroke in druge priložnosti. Zato so jih zabelili s pocvrto panceto ali jih jedli z golažem in drugimi omakami.
Prekmurje slovi po svojih kulinaričnih dobrotah. Predvsem po pristnih tradicionalnih posebnostih, ki so raznolike, kakor je raznoliko tudi geografsko območje, ki se razprostira od Panonske nižine do Lendavskih goric in Goričkega. Že stoletja so ljudje v Prekmurju ohranjali tradicijo priprave domačih dobrot. Gibanica, bograč, dödöli, retaši, zlevanka, pogače so bile vedno cenjene in poznane jedi, tako v Prekmurju kot tudi daleč naokoli. V bogati kulinarični ponudbi Prekmurja najdemo ob tradicionalnih jedeh tudi kakovostna vina, žganja, marmelade. Tokrat bo ata Gojc, poslal vnukinjo v pekarno in babico po meso, kjer jo v mesnici že nestrpno pričakuje mesar Franc.
Štajerska kulinarika je tako raznolika, kot je raznolika njena pokrajina. Ponuja širok izbor domačih tradicionalnih jedi, kakor tudi jedi sodobne in moderne kuhinje. V starih časih so bili Štajerci znani po pripravi težke in precej kalorične hrane, saj uporabljajo veliko živalske maščobe. V štajerskih jedeh so prevladovale svinjina, močnate jedi, krompir in fižol, maslo, smetana in jajca, zelenjava pa se ne uporablja tako pogosto. Edini izjemi sta kislo zelje in repa, brez katerih v teh koncih ne gre. Tako kot Prekmurci, tudi Štajerci ne morejo brez bučnega olja, ki je ena temeljnih sestavin pri pripravi tradicionalnih dobrot. Današnji jedilnik, postržjača, mladi bi rekli stara dobra pica, a ata, babi in vnukinja jo bodo naredila ne tako kot včasih z ocvirki, ampak bolj zdravo z koščki piščanca ter solato z bučnim oljem. A tokrat je babica na tržnici pripravljena na srečanje…
Letošnjo sezono bomo pripravljali kosila, ki imajo korenine v bogati slovenski kulinarični tradiciji, a so hkrati sodobna in usklajena s sodobnimi prehranskimi smernicami. Slovenija ima bogato kuharsko dediščino in je razdeljena na kar 23 gastronomskih regij. Danes se bomo podali v kraško regijo in pripravili kosilo, ki je kombinacija tipičnih kraških kulinaričnih posebnosti in tudi posebnosti sosednjih regij – Goriške, Obsočja – ter sodobnega časa. Predstavili bomo jed, ki jo bomo navezali na Kras; Sirovi tortelini, mešana listnata solata: zelena, radič, pinjole s sirom ter seveda začinili bomo solato z pršutom, ker brez tega na Krasu le ne gre. Ata, Babi in vnukinja bodo tokrat pričarali v svoji kuhinji kraško vzdušje. A na tržnici babi čaka nepričakovano srečanje….
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Zagotovo poznate to solato, sestavine bodo podobne izvirnemu receptu, struktura pa povsem drugačna. Grega bo pripravil solato v omaki, iz piščanca bomo oblikovali hrustljave kroglice na kubik, seveda ne bo manjkal najokusnejši cezarjev preliv. Skratka, solata na kubik, ki je vredna cesarskega naziva.
Sicer vsakdanjo jed bomo v kuhinji na kubik na enostaven način nadgradili v pravi kulinarični presežek. Kuharski šef Grega bo šparglje pripravil z domačo holandsko omako, poleg bodo hrustali parmezanov čips in drobtine dimljenih račjih prsi. To bodo šparglji z jajci na kubik!
Če ste mislili, da so jetrca in pire krompir lahko le opoldanska malica v lokalni menzi, ste se motili. Kuharski šef bo jetrca pripravil v prav posebnem vinskem fondu, poleg bo postregel čisto pravi francoski pire krompir, povrh pa bodo hrustali mandlji in čips iz slanine. Dober tek na kubik!
Kdo je bil skrivnosten kralj, ki je prvi premagal Dunaj in je postal pomemben del ljudskega izročila pri mnogih narodih Srednje Evrope. Podali se bomo na pot od Avstrije do Romunije po sledeh Matije Korvina, ki je za nekatere narode junak, za druge pa največji sovražnik.
Neveljaven email naslov