Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Tarči s politiki o tem, ali so skrb zbujajoče epidemične razmere poraz vlade ali družbe, opozicije in medijev? Bi predčasne volitve izboljšale ali poslabšale zdravstvene in politične razmere, ki so pripeljale do nabojev v pisemskih ovojnicah in vrste afer ministrov?
V Tarči o komunalnem blatu, ki so ga zaradi ogromnih zaslužkov mreže ekoloških kriminalcev odlagale na poljih in v gozdovih. Še vedno se neznano kam izgubi na tisoče ton blata. Sledili smo tovornim vozilom, ki so blato naložili v čistilni napravi.
Solzivec, vodni top, penasti naboji in konjenica v središču Ljubljane, med tem večerja evropskih voditeljev na Brdu. Prvič v zgodovini je bil za zagotovitev javnega reda aktiviran 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kako umiriti agresijo in kdo bo odgovarjal za posledice?
V Tarči Aleš Hojs, Matej Tonin, Marjan Šarec in Luka Mesec. Včeraj blokirana Ljubljana, dan prej protest v Trbovljah. Razmere v državi so na robu kolapsa, premier Janša je na twitterju zapisal, da fizični napadi in oviranje prometa niso ustavna pravica do zborovanj, nekdanji premier Šarec pa: za proteste in napade je kriva izključno vlada.
Tarča o zasebnih druženjih na golfu, jahtah in dnevnih sobah. Kdo vse je bil kje in s kom? Bodo predvolilno obdobje zaznamovale stare fotografije ali novi programi za ureditev razmer v zdravstvu?
V Tarči: Protestniki pred RTV-jem so bili verjetno najekstremnejši primer nasprotnikov cepljenja, a cepljenje odklanja tudi veliko drugih državljanov, ki ne spadajo med tako imenovane proticepilce, med njimi so številne medicinske sestre. Kaj je razlog? Premier je ob tem zapisal: »Približno 100 razredov je že v karanteni, ker se mnogi iz sebičnosti ne cepijo.«
V prvi Tarči nove sezone o živahnih tokovih denarja iz državnih podjetij za različne storitve in posle slabo leto pred parlamentarnimi volitvami. O povezovanju in izključevanju strank, politični razcepljenosti ter nizki precepljenosti.
V Tarči o načrtovanem podržavljenju slovenskih hotelov. Kolikšne investicije so predvidene in kakšne so realne številke? Bo to nov poligon za politično kadrovanje, črpanje denarja iz turističnih organizacij in še ena ponesrečena zgodba?
V Tarči o pravosodju po meri politike. Sodišče ne najde časa za razpis obravnav zoper ljubljanskega župana kljub dvema pravnomočnima obtožnicama, ena stoji že več kot dve leti in pol. Evropsko javno tožilstvo pa je začelo delati brez dveh izbranih slovenskih tožilcev, vlada je postopek ustavila. Uradni razlog: dvom o pravilnosti postopka, neuradni: tožilca nista po volji premierja.
V državnih podjetjih potekajo številne kadrovske menjave, za vodilna mesta v upravah in nadzornih svetih je strankarska lojalnost pomembnejša od kompetenc. Kdo so ključni kadroviki, kako poteka kadrovanje? Pri nas so menjave z vsako oblastjo utečena praksa, v Avstriji ni tako.
V Tarči o novih projektih in pobudah na političnem prizorišču. Kdo je z njimi in kdo je za njimi? Je za preboj ključen program ali močno kapitalsko zaledje? Kaj bo s stolčki zdajšnjih parlamentarnih strank?
V Tarči: organizator koncertov zdaj dela kot prevoznik pošiljk v Nemčijo, slovenski mojstri osvetljave in odrski delavci pa v Avstriji postavljajo gradbene odre. Bo zdaj le zaživela tudi kulturna dejavnost, ki se je prva zaprla? Zakaj je lahko v trgovskih središčih in na terasah lokalov vse polno ljudi, predstavo na manjšem odru pa si lahko ogledata dva gledalca?
V Tarči o tem, kako velika je lahko sla po medijih, ki se ji ni uspela upreti nobena vlada. Tik pred prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se je tako imenovana vojna vlade z mediji tako zaostrila, da se je ustavilo financiranje Slovenske tiskovne agencije, za njen obstanek in preživetje novinarjev se borijo z zbiranjem donatorskih sredstev. Kdo ima v slovenskem medijskem prostoru največji vpliv?
V Tarči soočenje ministra za okolje z okoljevarstveniki. Kdo je v ozadju spreminjanja zakona o vodi, ki bi lahko omogočal tudi gradnjo trgovin in hotelov v zasebni lasti tik ob vodi in na vodi? Okoljevarstveniki zbirajo podpise za referendum, minister pa zagotavlja, da bo zakon dodatno zaščitil vodo. So se zveneče napovedi glede Magne, za katero so sprejeli poseben zakon in jo zgradili na vodovarstvenem območju, uresničile?
V Tarči o privilegiranih pri cepljenju. V večkrat spremenjeno strategijo so odločevalci vključili številne interesne skupine, tudi finančnike, univerzitetne profesorje, ki poučujejo na daljavo, športnike in seveda politike, njihove sodelavce, diplomate in maturante. Omenjeni so prehiteli tudi starejše, veliko bolj ogrožene državljane in celo kronične bolnike. Kdo vse se je cepil prednostno in ali z enakimi cepivi kot drugi državljani?
V Tarči o covidnih dodatkih v zdravstvu – drugič. Ne le v bolnišnicah, tudi v zdravstvenih domovih, ki so v času epidemije težje dostopni, so se plače v času epidemije, ki je še podaljšana, močno dvignile. Nekateri zdravniki in direktorji so prejeli krepko čez 10.000 evrov bruto, nekateri skoraj 20.000 evrov. V bolnišnicah pa po naši zadnji oddaji poteka revizija izplačil. Kaj so ugotovili?
V Tarči o rekordnih plačah v bolnišnicah med epidemijo. Po več tisoč evrov so dobili tudi tisti, ki s covidnimi bolniki niso delali in so imeli tudi zelo malo drugih bolnikov, saj so pregledi in posegi odpadali. Nekateri najbolj obremenjeni in najbolje plačani pa so ob tem našli čas tudi za delo pri zasebnikih.
Kopriva, Joca, Boštjan Šeruga, Kristina Vidmar, Marta Kocjančič, to je le nekaj imen lažnih uporabniških računov na Twitterju, nekatere upravljajo kar poslanci. Kako močno politično orodje so postala družbena omrežja, kaj se dogaja v podtalju, koliko lažnih računov upravljajo politične stranke? Mnogi kritični posamezniki so na družbenih omrežjih doživeli tako hudo diskreditiranje, da se v javnosti ne želijo več pojavljati.
V Tarči o popolni zmedi zaradi napačnega tolmačenja ukrepov. Sestanku gospodarskega ministra v prleški gostilni je sledilo pojasnilo, da bi gostinci lahko že štiri mesece stregli malice podjetjem. Zakaj so različne inšpekcije različno ukrepale, je sploh jasno, kaj je dovoljeno in kaj ne? Pridobili smo zapisnike in preverjali pri inšpektoratih.
Neveljaven email naslov