Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cerarjevo vlado pretresajo globoka nesoglasja: ali bi lahko plačni dogovor z zdravniki in spor s sindikati javnega sektorja ter kaos v zdravstvu izbili sodu dno? Ali bodo koalicijo, potem ko je preživela serijo interpelacij, odnesle notranje razprtije? Kakšna so razmerja med koalicijskimi partnericami, kolikšno moč ima opozicija, kako politično nestabilna je Slovenija? Se nam res obetajo predčasne volitve? Tarča s predstavniki parlamentarnih strank in voditeljico Vido Petrovčič.
Koliko denarja, ki se obrne na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov, konča v dobaviteljskih žepih, in koliko denarja farmacevtske industrije na računih zdravnikov – v obliki svetovalnih honorarjev? Kje je meja med korupcijo in nagrado? Lahko stanovske organizacije v svojih vrstah naredijo red? Kateri dobavitelji obvladujejo slovenski trg, kakšni so dobički, kako razpredene lastniške mreže? Kaj pa gospodarski kriminal? Do kod so prišle preiskave sumov kaznivih dejanj? Kdo vse v javnem zdravstvu skrbi za nabave in javna naročila, skozi katera odtekajo milijoni? Kako se na EkstraVisorjeva razkritja odziva država? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Eriko Žnidaršič. Gosti: Boris Koprivnikar, Harij Furlan, dr. Igor Šoltes, Andreja Čufar, Metka Zorc, dr. Alojz Ihan.
V slovenskem javnem zdravstvu se za nakupe medicinskih pripomočkov in zdravil vrti na stotine milijonov evrov. Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVizor - kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor najdražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov. Zakaj na Švedskem dosegajo nižje cene kot v Sloveniji? Zakaj bolnišnična vodstva, zdravstvena oblast in nadzorne ustanove dopuščajo odtekanje denarja in zaslužkarstvo s provizijami? Gre za naključje, površnost, neznanje ali sistemsko napako? Kdo bo ukrepal? Od sledi do razkritja – v Tarči z Lidijo Hren. Gosti: Milojka Kolar Celarc, Simon Vrhunec, Janez Lavre, Danijel Bešič Loredan, Dragan Kovačič, Erik Brecelj in Milena Basta Trtnik.
Volilni dan v ZDA spreminja tudi varnostno in gospodarsko podobo sveta. Kakšne in kako prelomne spremembe bo v politiko Bele hiše vnesel nov predsedniški obraz? Kaj volilni izid pove o ameriški družbi, o starih in novih elitah, demokratičnih vrednotah in tudi o vlogi žensk v eni najbolj dominantnih sil sveta? Koliko svetovne, evropske in lastne prihodnosti lahko razberemo iz ameriške sedanjosti? Prihaja čas negotovosti ali miru? Kaj se bo zgodilo z zamrznjenimi spori in kriznimi žarišči, čezatlantskimi odnosi, novo staro hladno vojno, ravnotežjem moči? Kakšna bodo razmerja na mednarodnem parketu, kaj naj pričakuje Evropa, ali lahko globalni odmev seže do Slovenije, in kako? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Dejanom Ladiko.
Vsak sedmi prebivalec Slovenije živi pod pragom revščine, zidovi revščine oklepajo kar 54 tisoč otrok. Za brezskrbno odraščanje so prikrajšani samo zato, ker živijo v revnih družinah: v prepolnih stanovanjih, brez zdrave hrane na mizi, izločeni iz vrstniške družbe, z občutki tesnobe in strahu pred prihodnostjo. V času krompirjevih počitnic je lačnih še več, saj so šolski obroki za veliko učencev edina redna prehrana. Bo zgolj brezplačno kosilo - tolikokrat omenjeno to jesen - dovolj za rešitev stisk? Kakšni so nujni sistemski ukrepi? So dobrodelna društva državi bolj v oporo ali potuho? Kako učinkovite in pravične so socialne pomoči? So zlorabe mit ali preverljivo dejstvo? Kakšen je nadzor? Kdo ima rešitve? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasno Krljić Vreg. Gosti: Martina Vuk, Luka Mesec, Jasna Murgel, Milan Jakopovič, Sendi Murgel, Bojan Regvar, Tanja Ferfolja.
Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, je v zadnjem desetletju pri nas umrlo 36 tisoč ljudi – kot bi denimo z zemljevida Slovenije zbrisali mesto Kranj. Dosedanji protikadilski ukrepi niso bili zadostni, da bi delež kadilcev znižali pod pet odstotkov, kar je cilj evropskih držav, je še dolga pot. Kaj prinaša nov predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov? Ali prihajajo enotna embalaža, licence in tobačni cent? Kakšne bodo javnozdravstvene koristi, a tudi morebitna gospodarska in varnostna škoda? Kako se odziva tobačna industrija, kaj kažejo izkušnje iz tujine? Kje je meja med skrbjo za zdravje državljanov in krčenjem osebnih svoboščin? Analiza v studiu Tarče z Vido Petrovčič in gosti: Vesna Petrič iz Direktorata za javno zdravje, strokovni direktor Onkološkega inštituta dr. Viljem Kovač, psihiatrinja dr. Zdenka Čebašek Travnik, nekdanji predstavnik Slovenije pri ESNP Luka Šolmajer, strokovnjak za varstvo intelektualne lastnine dr. Bojan Pretnar in predsednik Obrtne zbornice Branko Meh.
Slovenska vlada ga podpira, velik del javnosti je zaradi njega na nogah: prostotrgovinski sporazum med EU in Kanado s kratico CETA, ki naj bi v začasno veljavo stopil s podpisom prihodnji teden, torej preden se bodo o njem izrekli parlamenti držav članic, tudi Državni zbor. Zakaj v gospodarskih združenjih pritrjujejo vladi, da je sporazum velika priložnost za Slovenijo, medtem ko nevladne organizacije – od potrošniške do okoljskih – naštevajo predvsem grožnje in omenjajo celo narodno izdajo. Interesi so na okopih, krešejo se mnenja, ali CETA predvsem odpira ogromen kanadski trg slovenskim podjetjem ali pa se z njim – prek Kanade kot trojanskega konja – na stežaj odpirajo vrata ameriškim multinacionalkam. Kakšni so argumenti za in proti, kakšne so lahko posledice za potrošnike, kmetijstvo, prehrambno industrijo, državo? Podrobna analiza v studiu Tarče z Natašo Marković in gosti: Aleš Cantarutti, Matej T. Vatovec, Kamal Izidor Shaker, Andrej Gnezda in Marko Lovec, iz Bruslja bosta sodelovala Romana Tomc in Igor Šoltes.
Film o nastanku življenja, ki so ga predvajali na pročelju ljubljanske frančiškanske cerkve v tednu otroka, je razdelil Slovenijo. Je pri tem v ozadju le bitka “splav: da ali ne”? Ali zaradi liberalne zakonodaje v naše bolnišnice na posege hodijo tudi iz tujine? Je splav resnično preveč dostopen in je tako za del mladih že postal kontracepcija? Kako pogost je ugovor vesti zdravnikov na tem podoročju? O vprašanju je deljena tudi zdravstvena stroka. Voditeljica Vida Petrovčič.
Iz Slovenije se je lani vsak dan izselilo 23 državljanov, kar pomeni, da je odšlo lani v tujino iskat boljšo priložnosti iskat kar 173 avtobusov – največ mladih med 20 in 35 letom ter njihovih otrok. Vračajo se le redki. Samo v avstrijski Pliberk, dober kilometer čez mejo, se je v zadnjih petih letih priselilo 40 slovenskih družin, kjer so hitro našli službo in poceni zemljišča za gradnjo domov. V Sloveniji se brezposelnost uradno zmanjšuje. Živimo res boljše ali moramo to pripisati vse več začasnim zaposlitvam, ki ne omogočajo ljudem dovolj varne prihodnosti, da bi mladi lahko razmišljali o družini. Kdo bo ustvarjal slovensko prihodnost? Kako se bomo borili z demografsko luknjo? Soočenje mnenj v Tarči z Jasno Krljić Vreg
Pravkar prenovljena zakonodaja o pogrebni in pokopališki dejavnosti se seli na ustavno sodišče – ustavno presojo napoveduje ljubljanski župan Zoran Janković. Medtem ko pristojno ministrstvo zagotavlja, da gre za premišljeno modernizacijo 30 let starih zakonov in liberalizacijo storitev po evropskem vzoru, nasprotniki svarijo pred dramatičnimi podražitvami, zaslužkarstvom, naraščanjem pogrebnega bremena, ki ga marsikdo že zdaj komajda zmore, in celo bitko za pokojnike. Kdo ima prav? Kakšne bodo posledice za občine, javne službe in pogrebnike? Kako bomo spremembe in interesne bitke občutili državljani? Podrobna analiza v Tarči z Vido Petrovčič.
Slovensko zdravstvo je po dolgoletnem krpanju težav zrelo za celovito prenovo. Bo Cerarjevi vladi uspelo pripraviti reformo, korak za korakom, kot obljublja, ali pa je po napakah že čas za ministričin odhod, kot trdijo avtorji interpelacije? Kaj je nujno spremeniti, kdo bo spremembe plačal, kdo bo imel od njih koristi, kaj naj si obetajo pacienti? Gosti: Milojka Kolar Celarc, dr. Dušan Keber, Alenka Forte, Samo Fakin, Martin Toth, dr. Maks Tajnikar. V Tarči z voditeljico Vido Petrovčič.
Vlada Mira Cerarja vstopa v drugo polovico mandata. V kakšni kondiciji je ob prvem polčasu, koliko so ji škodile afere, ministrske menjave, interpelacije, notranja nesoglasja? Kako trdna je koalicija, kako učinkovita opozicija? Kaj je z obljubljenimi reformami, od zdravstvene do davčne, bodo to jesen gospodarsko rast končno občutili državljani, v višjem standardu, boljših javnih storitvah? Kakšen je položaj Slovenije v nestabilnih mednarodnih odnosih, kako trden člen zrahljane Evropske unije je, ali ima naša država odgovore na resne varnostne izzive, terorizem, migrantsko krizo. Pogovor s predstavniki parlamentarnih strank bo vodila Vida Petrovčič. Gosti: Simona Kustec Lipicer, Jelka Godec, Karl Erjavec, Ljudmila Novak, Alenka Bratušek, Dejan Levanič, Miha Kordiš.
Luka Koper, slovensko pomorsko okno v svet, eno najbolje delujočih pristanišč na Jadranu, je zopet plen političnih in lobističnih interesov pri nas: kupčkanje okoli kadrov, pritisk na prvo nadzornico in grožnje, poskus rušenja uprave, številčna vojna okoli poslovnih rezultatov, licitiranje z drugim tirom, za luško prihodnost nujno potrebno naložbo. Kaj je v ozadju? Zakaj vlada in upravljavec državnega premoženja SDH drezata v podjetje, ki gospodarsko raste in se razvija in se kot najuspešnejše državno podjetje upravičeno uvršča v dragoceno narodno srebrnino? Ali res obstaja master plan z brutalno preprostim ciljem: prisesati se na milijardno naložbo v železniško povezavo, nato pa razprodati ključna logistična podjetja, kot trdi ekonomist Jože Damijan? Ali res lahko govorimo o »lukokavstu«, ki bi moralo zanimati kriminaliste, tožilce in sodnike, kot dogajanje na slovenski obali čustveno označuje pravnik Marko Pavliha? Ali pa gre zgolj za še eno zaletavo dejanje prvega moža SDH Marka Jazbeca, preveliko zaupljivost premiera Mira Cerarja in nespretnost resornega ministra Petra Gašperšiča, ki je sprva zatrjeval, da drugega tira ne potrebujemo, zdaj pa sporoča, da bi napovedana interpelacija zoper njega zgolj upočasnila ta vitalni projekt, s katerim da vlada misli resno? Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik. Gosti: Marko Jazbec, Peter Gašperšič, Mladen Jovičić, Alenka Bratušek, Simona Toplak, Bogomir Kovač, v oglašanju neposredno z Obale pa Marko Pavliha in Drago Mislej Mef.
Kako pravične so ocene, ki so jih učitelji ob koncu šolskega leta zapisali v spričevala četrt milijona slovenskih osnovnošolcev in dijakov? Koliko nam povedo o šolarjevem znanju in koliko o tem, iz kakšnih družinskih okoliščin prihaja učenec? »Šola absolutno izločuje revne in ni pravična,« je pred dnevi izjavila Gabi Čačinovič. Raziskave potrjujejo, da slovenske šole niso zgolj ujete v vrtinec razslojevanja in družbene neenakosti, ampak ga tudi poganjajo. Otroci premožnejših staršev z višjo izobrazbo v povprečju dosegajo boljši uspeh in se vpisujejo na prestižnejše šole, medtem ko so otroci iz socialno-ekonomsko šibkejših okolij kljub enakemu ali boljšemu znanju v izrazito v slabšem izhodiščnem položaju, izbirajo krajše, manj zahtevne in dostopnejše programe. Tudi pri nas velja: povej mi, kdo so tvoji starši, in povem ti, kakšno izobrazbo boš dosegel in kako uspešen boš v življenju. Kako omiliti neenakost v šolskih klopeh, kako spremeniti sistem, kaj lahko storijo učitelji in ravnatelji, koliko odgovornost mora prevzeti država? Kako spodbujati talente in pomagati depriviligiranim otrokom? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik. Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na MŠ Milan Rogelj, ravnatelj OŠ Jakoba Aljaža Kranj Anita Ogulin, ZPM Marjeta Doupona, Pedagoški inštitut Dr. Lenart Škof, filozof Dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja
Koliko ljudi pri nas sistem izvrže, jih postavi pred tako nepremagljive ovire, da zbolijo, ostanejo brez vsega, tudi zdravja? Vsaj 30 tisoč ljudi nima dostopa do celovite zdravstvene oskrbe. Toliko jih je namreč brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, brez dopolnilnega zavarovanja ali z zamrznjenim statusom zavarovanca zaradi neplačanih prispevkov. Med njimi je tudi nekdanji podjetnik Primož Smrtnik, oče štirih otrok, ki je trpko izkušnjo zaupal novinarki TV Slovenija Jeleni Aščić. Ker drugi dolgujejo njemu, on dolguje zdravstveni blagajni. Ujet v dolžniški krog si ne morem privoščiti zdravljenja parkinsonove bolezni. Absurd: zakon pobota ne prepoveduje, vendar si različne inštitucije podajajo vroč kostanj in isti člen razlagajo različno. Bolniku je država obrnila hrbet. Kaj se je zgodilo s socialno državo? Kam je poniknila pravičnost? Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik.
Kaj nam o kakovosti storitev, varnosti, preglednosti in nadzoru, a tudi o celotnem slovenskem zdravstvu pove afera Zimmermann? V verigi pristojnih so o napakah, pomanjkljivostih, zapletih in usodnih primerih vsi vedeli vsaj nekaj, nekateri celo vse, pa vendar so se zganili šele po novinarskem razkritju Evgenije Carl, ki je zgrozilo javnost, zdaj pa si odgovornost podajajo kot vroč kostanj. Dve desetletji kirurg Janez Zimmermann opravlja krvožilne posege, nekatere operacije je, kot kažejo pričevanja, izpeljal brez ustrezne licence, nekatere po nepotrebnem, kar nekaj pa tako, da so zdravje in življenje bolnikov pozneje morali reševati kolegi v sistemu slovenskega javnega zdravstva. Zakaj so molčali zdravniki? Zakaj ga nihče ni preveril? Zakaj zdravniška zbornica ob prvih pojavih ni ukrepala bolj odločno? Zakaj zdravstvena zavarovalnica, ki je za storitve pri njem izplačala 388 tisočakov ni opravila poglobljenega nadzora? Zakaj ministrstvo šele zdaj predlaga zakonske spremembe? Zakaj je bilo na vložitev ovadbe treba čakati do zdaj? Ali bo poslej kaj drugače? Se bo končalo cehovsko pometanje pod preprogo, kakršno spremljamo tudi denimo ob razkritih nepravilnostih na otroški srčni kirurgiji in nevrologiji ljubljanskega UKC – prve je razgalil šele mednarodni nadzor, druge kontroverzna zadeva Radan? Kako si bo zdravstvo povrnilo zaupanje bolnikov? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik. Gosti v oddaji: Nina Pirnat, Andrej Možina, Erik Brecelj, Andrej Robida, Zdenka Čebašek Travnik.
Pravico do pitne vode bomo zapisali v ustavo, o tem velja med politiki, pravniki in naravnovarstveniki skoraj popolno soglasje. Vprašanje pa je, kaj bo prinesla državljanom in kaj državi. Kakšne bodo neposredne posledice in nove odgovornosti? kako bosta trčila nova ustavna pravica in poslovni interesi? Kdo bo služil z vodnimi viri? Kako bo spremembe občutila slovenska pijačna industrija, ki jo skoraj v celoti obvladujejo tuje multinacionalke? Samo lani se je s koncesijami iz tega naslova v državno blagajno steklo dva milijona evrov in pol – preveč, dovolj ali premalo? Kam gre ta denar in kakšen je nadzor nad črpanjem? Je treba sprožiti alarm zaradi privatizacije oziroma razprodaje naravnega bogastva? Kako resno je treba jemati svarila o vojnah za vodo, ki bi se z drugih celin lahko kaj kmalu prelile v Evropo, kamor se denimo tudi zaradi klimatskih sprememb zateka vse več beguncev iz Afrike. Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik v četrtek ob 20h.
Četrt milijona ljudi je v čakalni vrsti, na specialistični pregled, preiskavo ali operacijo torej čaka vsak osmi prebivalec Slovenije, med njimi prek 30 tisoč nedopustno dolgo oz. dlje, kot to predvideva pravilnik, usklajen med stroko in politiko. Kako presekati nevzdržne razmere, ki nas drago stanejo – v zdravju in denarju? Zakaj sistem dopušča, da ljudje po nepotrebnem trpijo in predolgo živijo v negotovosti, da se jim v številnih primerih stanje celo slabša in zapleta, ob tem pa pri aktivnih prebivalcih s podaljševanjem bolniških naraščajo stroški tako za delodajalce kot za državo? Kaj je storila pristojna ministrica, da bi ustavila trend? So vse bolj nejevoljni bolniki in vse bolj malodušni zdravniki le kolateralna žrtev sporov med ministrstvom in zdravstveno zavarovalnico? Kolikšna denarna injekcija bi lahko ukrotila naraščanje čakalnih dob in jih spravila v razumne okvire? Ali je pomanjkanje denarja edini ali vsaj ključen razlog za predolgo čakanje? V kolikšni meri gre za posledico slabe organizacije in pretiranega administriranja? So soodgovorni tudi osebni zdravniki, ki vse vprek pišejo napotnice, ali pa pacienti sami, ki se ne pojavijo na pregledu ali posegu, s tem pa zasedajo prostor drugim? Si lahko pomagamo z uvozom tujih zdravnikov oziroma zdravstvenimi storitvami na tujem? Je rešitev v tožbah zoper državo zaradi naklepnega povzročanja škode bolnikom? Lahko predolgo čakanje enačimo z zdravniško napako' Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.
Navdušenje za klubski nogomet, ki to pomlad polni tribune slovenskih stadionov, vnovič odpira vprašanje navijaškega nasilja: zakaj se ljubezen do kluba tako zlahka sprevrže v vandalizem, pretepanje in obračune – z rivalskimi navijači, varnostnimi organi, celo igralci in klubskim vodstvom. Kako razumeti fenomen navijaštva, kakšne so razlike med Violami, Green Dragonsi in organiziranimi navijaškimi skupinami na tujem? Ali so tudi pri nas stadioni lakmusov papir družbenega razpoloženja: sovražnosti, nestrpnosti in populizma, tudi skrajnosti. Ali so bakle na igrišču res obvezen del folklore na nogometnih derbijih, brez katere ni navijaškega šova, ali pa je treba v športu vztrajati pri ničelni toleranci in poskuse nasilja zatreti v kali, tudi z višjimi kaznimi in strožjim zakonskim okvirom. Kako je s policijskimi pooblastili, solzivcem in posebnimi ukrepi. Katerim mednarodnim zgledom naj sledi Slovenija? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.
Slovenska vojska je 25 let po osamosvojitvi države v katastrofalnem položaju, finančno in kadrovsko na kolenih, oprema je stara in obrabljena, varčuje se celo pri gorivu, ni denarja niti za uniforme. Obrambni proračun se je v zadnjih letih skrčil za več kot tretjino, večina denarja gre za plače in obstoj, komaj odstotek za naložbe in razvoj. Oceno nezadostno za pripravljenost Slovenske vojske je predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor utemeljil z ugotovitvijo, da so razmere v vojski kritične že v mirnem stanju, v primeru nemirov ali vojne pa neustrezne. Ali Slovenija res drvi v varnostni prepad? Kdo je grobar obrambnega sistema? Je Slovenija za Nato res le še breme in nič ve zanesljiva partnerica? Bo vlada zagotovila 46 milijonov evrov, kot bi bilo nujno potrebno za normalno delovanje Slovenske vojske, in povečala delež BDP-ja za obrambo, kot je premier Miro Cerar obljubil vodilnim v vojaškem zavezništvu? Ali pa je prav zdajšnja kriza priložnost za resen pogovor o tem, ali in kakšno vojsko Slovenija sploh potrebuje. Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.
Neveljaven email naslov