Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starejši so nenadomestljivi v življenju posameznika, družine in družbe. Zato je papež Frančišek napovedal svetovni dan starih staršev in ostarelih. »Starost je milost, poslanstvo, je poklicanost,« tako je konec januarja pri opoldanskem nagovoru dejal papež Frančišek in napovedal, da bo četrta nedelja v juliju svetovni dan starih staršev in ostarelih. Starejši so zelo pomembni v življenju posameznika, družine in družbe. Afriški pregovor pravi: »Ko umre star človek, je to tako, kot bi zgorela knjižnica.« Tudi za pravoslavje je značilno, da vero na otroke prenašajo babice. Vse to velja tudi za nas. V Srbski pravoslavni cerkvi so na zboru izvolili novega patriarha. Ekumenska skupina Svetovnega molitvenega dneva žensk tudi pri nas za prvi petek v marcu pripravlja molitev za ženske majhne otroške države Vanuatu v Tihem oceanu. V dnevnem centru koprske Škofijske karitas v Bertokih najdejo dom in toplo besedo brezdomci. Blizu v trpljenju, ki je del življenja, nam želi biti tudi duhovnik, urednik in pisatelj Božo Rustja, ki je izdal novo knjigo V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod.
Sveta maša iz mariborske stolnice, mašuje nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
Oddaja bo orisala napredek v medsebojnem dialogu in sprejemanju različnih krščanskih skupnosti. Pogovarjali se bomo s predstavnikoma Svetovnega sveta cerkva. Ogledali si bomo dejavnosti v krščanskih Cerkvah, ki delujejo na ozemlju Slovenije. Raznotera ekumenska prizadevanja so značilna tudi za manjše krščanske skupnosti. Te skupaj organizirajo več dogodkov in projektov, ki so po eni strani namenjeni širši javnosti, po drugi strani pa si želijo sodelovati tudi z drugimi krščanskimi skupnostmi, predvsem na področju evangelizacije.
Papež Frančišek nas z verskimi voditelji spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo. Namen postnega časa je, da nas odvrne od tistega, kar nas zasužnjuje ter nam krati življenje in svobodo. »Kakšen svet želimo zapustiti mladim?« nas sprašuje papež Frančišek. Z verskimi voditelji nas spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo, saj je onesnaževanje okolja žgoč problem našega časa. Poziva k ohranjanju zemlje in človeških življenj. O pomenu varovanja okolja se otroci učijo v šoli in tudi pri verouku, a za celostno ekologijo se moramo tudi pri nas še odločneje zavzeti. Pred 300 leti je kapucin, pater Romuald Marušič, napisal Škofjeloški pasijon, prvo dramsko besedilo v slovenščini. Z njim je želel svetopisemske zgodbe o Kristusovem trpljenju in smrti približati preprostemu človeku. Ob postajah križevega pota premišljujemo Kristusovo in tudi svoje trpljenje. Pater Hugolin Sattner, ki se je rodil pred 170-imi leti, je svoje misli prelil v glasbo. Pustna sobotna iskrica letos ni bila plesna, bila pa je dobrodelna. Zbrana sredstva so namenjena otrokom v Braziliji, kjer deluje slovenska misijonarka, sestra Agata Kociper. Danica Perme pa nas v postnem času vabi k obisku Podbrezij. Bogato sakralno kulturno dediščino majhne vasice in njene znamenite osebnosti je zapisala tudi v monografijo.
Sveta maša iz mariborske stolnice, mašuje nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
V Sloveniji je registriranih več kot 270 humanitarnih organizacij. Delujejo na treh področjih – kot splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Med njimi je več takih, ki delujejo v okviru različnih verskih ustanov. Pogovarjali smo se s člani evangeličanske EHO Podpornice in adventističnega Humanizarnega društva ADRA. Predstavljamo pa tudi solidarnost in dobrodelnost Islamske skupnosti, Skupnosti Baha'i in Čezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja.
Filokalija je naslov najslavnejše zbirke vzhodnokrščanskih mističnih in asketskih spisov, večinoma nastalih v grščini med 4. in 15. stoletjem kot pomoč in vodilo menihom za kontemplativno življenje. Spise sta konec 18. stoletja uredila in objavila Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras, škof Korinta, in čeprav so bila posamezna dela v samostanski kulturi Grške pravoslavne cerkve že poznana, je prav ta zbirka omogočila njihovo branje širšemu krogu ljudi ter poznejše prevajanje. Kaj lahko ta razmišljanja povedo sodobnemu človeku, smo jih sploh (še) sposobni razumeti in kaj filokalijske spise po vseh teh stoletjih še vedno dela sodobne? O tem se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Po ljubezni hrepenimo vsi, tudi najranljivejši med nami si želijo človeške bližine. Sveti Valentin je prvi znanilec pomladi in zavetnik zaljubljencev. Po ljubezni hrepenimo vsi, tudi najranljivejši med nami si želijo človeške bližine. Ob svetovnem dnevu bolnikov in invalidov bomo v oddaji govorili o tem, kje ljudje s težavami najdejo oporo. Duhovnik Miro Šlibar, ki je odgovoren za pastoralo zdravja na Slovenskem, je jubilant. Tudi v tem času na poseben način spremlja zdravstvene delavce in bolne. Najranljivejšim v svojih okoljih pomagajo tudi skavti. Njihovo vodilo je: vsaj eno dobro delo na dan. V postnem času smo povabljeni, da ob postajah križevega pota iščemo moč za opustitev starih navad, ki nas zasužnjujejo, in stopimo na pot svobode in odrešenja. Dobri Božji poet v skladbi pozna vrednot tišine in melodije, tudi salezijanec dr. France Cigan. 23. februarja bo minilo 50 let od njegove smrti.
Konfucianizem je tradicionalna kitajska misel, katere začetnik je bil Konfucij, kitajski modrec, filozof in učitelj. Med ključnimi potezami nauka je poudarek na pomenu skupnosti in družbenih odnosih. Tkanje slednjih je v osrčju praks čaščenja prednikov. Gre za rituale, ki so se na Kitajskem pojavili še pred časom konfucianizma, kljub temu pa si delita poudarek na pomenu skupnosti pri oblikovanju in razumevanju posameznika.
Ob prazniku kulture se bomo sprehodili med biseri sakralne likovne umetnosti, ki vernim prinašajo globoka sporočila. Ob prazniku kulture se bomo sprehodili med biseri sakralne likovne umetnosti. Ti z lepoto bogatijo slovenska svetišča in vernim prinašajo globoka sporočila. Vzdrževanje umetniških del pa je pogosto zelo zahtevno. Zavzeta kulturna delavka Dragica Perne je bogato izročilo zajela v knjigo Podbreška znamenja vere in kulture. Slikar, ilustrator in kipar Tone Kralj, ki je upodobil tudi priljubljenega Martina Krpana, se je rodil pred 120 leti. Na Primorskem je zapustil obsežen opus cerkvenih poslikav. Ob dnevu Bogu posvečenega življenja, na svečnico, bomo obiskali sestri uršulinki, Snežno in Meto. Spoznali bomo, kako živita in kako v času epidemije oznanjata Boga. Salezijanec in skladatelj France Cigan, ki je umrl pred 50 leti, je bil znan zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi. Na avstrijskem Koroškem je ustanovil orglarsko šolo in pevski zbor Jakob Petelin Gallus.
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. Pripadniki najštevilčnejše šole budizma, imenovane mahajana, bodo praznovali vstop v novo leto. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling.
Mediji, posebej verski, imajo veliko vlogo pri posredovanju resnice, spodbujanju naše osebne rasti in oblikovanju družbene zavesti. Mediji so pogosto predmet razgretih razprav. Imajo veliko vlogo pri posredovanju resnice, spodbujanju naše osebne rasti in oblikovanju družbene zavesti. So glasniki družbene in tudi verske svobode. Posebno vlogo pri tem, tudi zdaj, v času pandemije, imajo verski mediji. Medijskim delavcem v teh je zgled prvi blaženi novinar, Španec Manuel Lozano Garrido, ki je deloval v prejšnjem stoletju in je umrl leta 1971. Pred devetdesetimi leti smo lahko na valovih Radia Vatikan prvič slišali oddajo v slovenskem jeziku. Prejšnji teden ste se prek spletne aplikacije lahko pridružili svetopisemskemu maratonu z vodilom »Med vami bom hodil«.
Sveta maša iz mariborske stolnice, mašuje nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta nas opominja na najbolj temačno plat 20. stoletja, ko je bilo sistematično umorjenih okoli 6 milijonov Judov. O pomenu spominjanja z zgodovinarjem Renatom Podbersičem in Robertom Waltlom, direktorjem judovskega kulturnega centra Ljubljana. Islamska verska skupnost v RS predvsem v letu 2021 pričakuje, da bomo premagali epidemijo koronavirusne bolezni in da bodo lahko nemoteno začeli potekati verski obredi v novem kulturnem centru, džamiji v Ljubljani, ki so jo odprli lani. Svoje dejavnosti pa v teh težkih in negotovih časih epidemije usmerjajo v humanitarno pomoč najšibkejšim in vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč. Pomembno je, da smo v težkih časih povezani, da se podpiramo in da skupaj premagujemo stiske, poudarja mag. Zmago Godina, predsednik Krščanske adventistične cerkve v RS.
Ženske, matere so prve, ki otrokom posredujejo vero in besedo Svetega pisma. Nenadomestljivo vlogo imajo tudi biblicistke. 24. januarja, na nedeljo Božje besede, se končuje jubilejno leto ob 1600. obletnici smrti največjega prevajalca Svetega pisma, svetega Hieronima. Evangelij so v svet prve ponesle žene, ki so v velikonočnem jutru obiskale Kristusov grob. Še danes so ženske, matere prve, ki otrokom posredujejo vero in besedo Svetega pisma. Nenadomestljivo vlogo pri celostnemu razodevanju Boga imajo tudi biblicistke. Knjiga Egerijin potopis, zapisi redke antične avtorice, je velik zaklad za preučevanje Svetega pisma, krščanskega bogoslužja, Svete dežele in meništva. Do marca je v Plečnikovi hiši na ogled razstava o prijateljstvu med arhitektom Plečnikom in duhovnikom, pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki se je rodil pred 150 leti. Duhovnik Matija Slavič pa je bil prvi, ki je pri nas prevajal Sveto pismo iz hebrejščine. Prispeval je tudi k priključitvi Prekmurja matični domovini. Rezbar Fran Kubelj nam že vrsto let ob vaškem znamenju v Bukovici pri Vodicah pripoveduje posebno božično zgodbo. Pisatelj Alojz Rebula pa se s poslednjo knjigo Apokrifi vrača k priljubljeni temi: krščanski duhovnosti.
Neveljaven email naslov