Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Nedžad Grabus je pred petnajstimi leti prevzel mesto muftija Islamske skupnosti v RS. Z junijem se od slovenske skupnosti poslavlja in se kot mufti tamkajšnje islamske skupnosti vrača v Sarajevo. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni poti, o Muslimanskem kulturnem centru, o medverskem dialogu in o pomenu sodelovanja med religijami in narodi.
Po treh letih, ko je bil škofovski sedež prazen, je škofija Celje dobila novega škofa. Doktor bibličnih ved s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Maksimilijan Matjaž, je bil na praznik svete Trojice, 30. maja, v Gornjem Gradu posvečen v tretjega celjskega škofa. Prevzel je vodenje škofije, ki je bila ustanovljena pred 15 leti in v kateri je med 295.000 prebivalci 74 odstotkov katoličanov. O tem, kako novi škof, ki je pri zavodu Biblično gibanje deloval na področju pastorale in popularizacije Svetega pisma, razume svojo pastirsko službo in kako želi voditi škofijo, pa v pogovoru z njim v oddaji. Pred enim tednom je v navzočnosti apostolskega nuncija msgr. Speicha izpovedal vero in obljubil zvestobo Cerkvi.
Konec aprila je potekal mednarodni znanstveni simpozij z naslovom »Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga«. Organizirali sta ga Teološka fakulteta in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V prispevku predstavljamo starozavezne predpodobe Device Marije v slovenskih nabožnih pesmih in motiviko judovstva v prekmurski književnosti. Drugi prispevek je namenjen predstavitvi šmarničnega branja, ki je izšlo pri Celjski Mohorjevi družbi. To sta knjigi »Camino« Marka Rijavca in »Svetniki« Aca Jeranta. Oddajo zaključujemo s slikovito pripovedjo o Altaju, gorovju v osrednji Aziji, kjer živijo svobodni in srečni ljudje. Tako jih doživlja Maria Ana Kolman, avtorica knjige »Altajske zgodbe«.
Televizija Slovenija bo neposredno prenašala posvečenje in umestitev novega celjskega škofa, dr. Maksimiljana Matjaža. Slovesnost bo potekala v katedrali v Gornjem gradu.
Pred 1700 leti je cesar Konstantin v Rimskem cesarstvu uzakonil nedeljo kot dan počitka. S tem je vse prebivalce, razen kmetov, zavezal k posvečevanju nedelje. Nedelja je za kristjane Gospodov dan, dan Cerkve in dan solidarnosti. Pomen besede nedelja pa v slovenščini lahko razlagamo tudi tako, da po šestih dneh dela človek potrebuje dan počitka. Leta 2006 je papež Benedikt XVI. v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije, med njimi škofijo Murska Sobota. Na Centralni venezuelski univerzi v Caracasu so konec aprila za blaženega razglasili Joseja Gregoria Hernandeza, zdravnika revnih. Skladatelj Primož Ramovš, ki je posebej ob nedeljah in praznikih z velikim veseljem bogatil bogoslužja, se je rodil pred sto leti.
Leta 1990 je nedavno preminuli Hans Küng, profesor ekumenske teologije iz Tübingena izdal knjigo z naslovom »Projekt Svetovni etos«. Idejo o nujnem iskanju soglasja o temeljnih vrednotah, ki nas povezujejo, je podprlo veliko število državnih in verskih voditeljev, človekoljubov in entuziastov. Pri nas je med njimi tudi pater Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja. Predstavljamo vam tudi temeljna načela Gibanja Svetovni etos s komentarji predstavnikov verskih skupnosti in intervju s profesorjem Küngom, ki ga je posnel kolega Igor Jurič leta 2012, ko je ustanovitelj Gibanja Svetovni etos obiskal Slovenijo.
Ob 700. obletnici smrti Danteja Alighierija je papež Frančišek napisal apostolsko pismo z naslovom Sijaj večnega življenja. Papež Frančišek pesnika imenuje prerok upanja, saj se nikoli ni vdal usodi. Najpomembnejšo pesnitev srednjega veka in največje literarno delo v italijanskem jeziku, Božansko komedijo, pa v jubilejnem letu priporoča v branje vsakemu verniku. Zato je »pevec človeške želje«, kakor ga imenuje papež, tema oddaje na praznik binkošti. V torek je bil v dvorani Državnega sveta simpozij o uveljavljanju svobode veroizpovedi v 30 letih slovenske samostojnosti. V začetku maja pa je odbor za mladino v škofiji Murska Sobota pripravil prvi Mladinski festival. V torek se bo končal teden Laudato si, v katerem nas sodelujoči z vrsto dejavnosti opozarjajo na krik zemlje in ubogih na pomoč. Za spoštovanje življenja in okolja si pri nas prizadevajo skavti. Lucija Čakš je svoje skavtske izkušnje opisala v mladinskem pustolovskem romanu Potem pa svizci zavijejo. Vlada RS je v začetku leta župnijsko cerkev sv. Kancijana in tovarišev z odlokom uvrstila med kulturne spomenike državnega pomena. Od slovenskega kulturnega praznika jo bogatijo tudi mali bronasti zvonovi, ki razveseljujejo mimoidoče s svojimi melodijami.
TV Slovenija bo za binkoštni praznik neposredno prenašala praznično sv. mašo iz župnije Šentjur pri Celju. Maševal bo župnik Vinko Čonč.
Hribovska vas Goljek na Dolenjskem je že pet let domovanje prvega in edinega gozdnega budističnega samostana v Sloveniji. Avtor Igor Jurekovič in snemalca Milan Crnkovič in Vid Osredkar so pripravili zanimiv oris življenja v samostanu Samanadipa.
Dr. Andrej Gosar (1887–1970), po akademski izobrazbi pravnik, je deloval na številnih področjih, od politike, pedagogike, ekonomije do sociologije. Poznavalci ga štejejo med nosilce krščanskega socialnega gibanja med obema vojnama, lahko pa ga razumemo tudi kot utemeljitelja socialne države na Slovenskem. Zaradi sredinske krščanskodemokratske usmerjenosti je bil politično osamljen, brez resnične podpore s katerekoli strani. Njegove zamisli, zapisane v številnih spisih in knjigah, do danes niso pozabljene, nasprotno, pri iskanju boljše družbene ureditve so nam lahko celo navdih. O dr. Gosarju, njegovi misli in njenem morebitnem prelitju v prakso se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Kaj so temelji dobrega novinarskega dela? Papež Frančišek je na podlagi svojih komunikacijskih izkušenj spregovoril o tem v poslanici ob 55. svetovnem dnevu sredstev sodobnega obveščanja. Predstavil je Jezusov način komuniciranja. Spodbudil je k dobremu novinarskemu delu, ki po njegovem prepričanju ni prepisovanje novic, temveč delo na terenu, pri katerem se prisluhne ljudem. Pred 40-imi leti pa je 13. maja Mehmet Ali Agci, član teroristične skupine po naročilu izvedel atentat na papeža Janeza Pavla II. V nedeljo so se svetega Janeza Pavla II. spomnili pri maši v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah. 17. maja 1996 je prvi papež obiskal Slovenijo. Njegove besede so nam v naši novi, samostojni državi prinesle veselje. Naj nam bodo tudi po 25 letih navdih za graditev prihodnosti.
Z ramazanskim bajramom se je za muslimane po vsem svetu končal postni mesec. To je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu, ki je namenjen poglobljenemu verskemu življenju. Dodajamo tudi poročilo o aktualnih dogodkih v Islamski skupnosti v RS. Tretji prispevek v oddaji namenjamo delu dr. Mire Omerzel-Mirit z naslovom »Tkanje življenjske energije, duha in telesa«, s podnaslovom »Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine«.
Ali bo Frančiškov ekonomski model za delovanje po pandemiji Evropi omogočil preživetje? Septembra lani je v Assisiju potekalo spletno srečanje na temo Frančiškova ekonomija. 3000 ekonomistov, predvsem mladih, podjetnikov in poznavalcev svetovnega gospodarstva je razmišljalo, kaj lahko storimo. Kako lahko kot posamezniki prispevamo k pravičnejšemu odnosu do denarja? Kako lahko zagotovimo življenje brez ubijanja, vključevanje namesto izključevanja, počlovečenje namesto razčlovečenja, varovanje stvarstva, in ne ropanje? Ali nam bo papežev ekonomski model, ki temelji na bratstvu in mladih, omogočil prihodnost? To bo tema oddaje Obzorja duha. Slovenska škofovska konferenca pa je podelila najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem, odličje svetega Cirila in Metoda, arhitektu Matiji Suhadolcu, za njegov velik prispevek pri gradnji in obnovi naše sakralne dediščine. V Rotterdam pa je odpotovala Ana Soklič, kjer bo na velikem odru Pesmi Evrovizije s pesmijo Amen pričevala tudi o Presežnem.
Neveljaven email naslov