Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Slovenski državni gozdovi so že petič pripravili vseslovensko akcijo sajenja mladih dreves. V Velenju se jim je pridružila naša ekipa. Govorimo o strojnih krožkih, ki imajo v Sloveniji že 30 letno tradicijo. Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo zadnjo soboto v aprilu praznovali dan veterinarjev in opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Predstavljamo veterinarje praktike iz veterinarske ambulanete KRI&ZA. Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sodeluje v projektu o evropskem svilogojstvu. Njihovi raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve, ki so jo včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto.
Slovenski državni gozdovi so že petič doslej pripravili vseslovensko prostovoljsko akcijo sajenja mladih dreves. Potekala je na petih lokacijah po Sloveniji - na Kočevskem, v Bohinju, v Trnovskem gozdu, na Pohorju in pri Velenju. Pod naslovom Pomladimo gozdove so tako prostovoljci posadili okoli 10 000 sadik dreves različnih drevesnih vrst, ki so značilne oz. prilagojene na rastiščne pogoje. Pogledali smo, kako je potekala akcija sajenja v primestnem gozdu pri Velenju.
Slovenske kmetije so zaradi majhnosti in težkih pridelovalnih razmer prisiljene k iskanju učinkovitejšega načina obdelovanja zemljišč in gozdov. Skupna uporaba kmetijske tehnike je ena izmed rešitev, izvajajo jo kmetje, povezani v strojne krožke, ki jih v Sloveniji poznamo že 30 let.
Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v zadnjih letih sodeluje v znanstveno - raziskovalnem projekta o evropskem svilogojstvu. Naši raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve. Gre za drevo, ki so ga včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto. Zdaj to tradicijo obujajo v Virštanju.
Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo vsako leto zadnjo soboto v aprilu obeležili dan veterinarjev in tako opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Gre za eno izmed ključnih skupin strokovnjakov, ki skrbijo za dobrobit in zaščito javnega zdravja. Vloga veterinarjev je večplastna in zajema širok spekter dejavnosti za ohranjanje javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali, s poudarkom na strokovnosti in izobraževanju. Ob letošnjem dnevu veterinarjev vam predstavljamo le delček opravil veterinarjev praktikov. Obiskali smo veterinarsko ambulanto Kriza v Cirkovcah ter veterinarje pretekli ponedeljek spremljali v ambulanti in na terenu.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V Celju smo obiskali podjetje Feroda, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Branko Pavčnik. Njihova osnovna dejavnost je obnova zavornih čeljusti in sklopnih elementov. S širitvijo ponudbe pa so v podjetju dograjevali tudi poslovne prostore. Danes v celoti poskrbijo za vzdrževanje osebnih, tovornih in gradbenih vozil. V družbi so vpeljali sistem vodenja kakovosti ISO 9001, kar jim omogoča razvoj in nadzor kakovosti izdelkov. V Vitanju pa že 24 let popravlja in izdeluje godala mojster Pavel Skaza. Po poklicu je sicer električar, znanje in izkušnje pa je pridobival v številnih goslarskih delavnicah na tujem. Najbolj ponosen je, da so ga uvrstili v katalog, ki ga izdajo v 30.000 izvodih in pošljejo po vsem svetu.
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Nedavno srečanje premiera Roberta Goloba in ministra za delo Luke Mesca s predstavniki sindikatov, gospodarstva in interesnih združenj je potekalo v želji po ponovni vzpostavitvi delovanja ekonomsko-socialnega sveta. Svet je sicer v četrtek praznoval 30-letnico obstoja. Spomnimo, predstavniki gospodarstva so ga julija lani protestno zapustili, ker so bili premalo upoštevani pri sprejemanju zakonodaje. Tudi o tem, kakšni so pogoji za ponovno vzpostavitev socialnega dialoga, je spregovoril Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
V majhni delavnici, ki je danes del večjega kompleksa, je gospod Drago Pavčnik leta 1987 začel obnavljati zavorne elemente, v tistih časih eden redkih. Znanje in tudi stroje pa je iskal v tujini. Njegovo podjetje Feroda danes v celoti poskrbi za vzdrževanje osebnih, tovornih in gradbenih vozil. V podjetju je deset zaposlenih, ki se nenehno izobražujejo in pridobivajo nova znanja.
Godala izpod rok mojstra Pavla Skaze lahko srečate na vseh pomembnih odrih doma in v tujini. Čeprav v njegovi delavnici violin ne manjka, tega glasbila sam ne igra. Po poklicu je električar, znanje in izkušnje pa je pridobival v številnih goslarskih delavnicah v Švici, Nemčiji in Italiji.
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke.
V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov.
Neveljaven email naslov