Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Tokrat smo spoznali ekipo podjetja GP Brlec. Zaposleni se ne ustrašijo še tako zahtevnih terenov. Strmine, močvirja, plazovi, škarpe, to so izzivi, ki jih vsakodnevno premagujejo. Gre za strojnike, ki so jim očetje to delo položili v gene, vodita pa jih strokovnost in srčnost. V Savinjski dolini jih lahko srečate na številnih gradbiščih.
Po sodarstvu je veliko povpraševanje, žal pa je mojstrov, ki to znanje premorejo, vse manj. Gančani so bili nekoč vas sodarjev, danes pa to obrtno dejavnost že več kot 100 let ohranjajo le še Küzmovi. Znanje prenašajo iz roda v rod, tako sode izdeluje že četrta generacija. So eni redkih sodarjev, ki obnavljajo in popravljajo stare sode. Stranke jih rade obiščejo tudi v njihovi delavnici v Gančanih, v sklopu katere so vzpostavili mini muzej sodarstva.
Tehniški in strokovni poklici postajajo vse bolj iskani. Žal so v obdobju, ko so se mladi večinoma vpisovali v splošne gimnazije, nekateri profili popolnoma zamrli. Čeprav so v praksi še vedno iskani. Na izobraževalni proces pa čedalje bolj vplivajo tudi digitalizacija, robotizacije in umetna inteligenca.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Treba je imeti pravo idejo, vse drugo je delo in vztrajnost, pravita zakonca Sandra in Drago Belec, ki v Logarovcih pri Ljutomeru vodita največje podjetje za pridelavo sadik za vrtičkarje v Sloveniji. 17-članska ekipa redno zaposlenih, ki se jim čez leto za krajši čas pridruži tudi okrog 20 sezonskih sodelavcev, na treh hektarjih površin letno vzgoji okrog 15 milijonov sadik zelenjadnic, začimbnic in jagod. Sadike, vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, prodajajo v več kot 200 trgovinah po vsej Sloveniji, v zadnjih letih so vedno bolj prisotni tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Velik poudarek dajejo razvoju, avtomatizaciji in rešitvam, ki kar najmanj posegajo v naravo; v dveh solarnih elektrarnah denimo proizvedejo skoraj vso električno energijo zase, tudi vodo za zalivanje imajo iz lastnih virov. Belec je tudi predsednik pred dvema letoma ustanovljenega Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, katerega cilj je povečati samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji.
Kaj bi naredili za knjigo? Bi prodali svoj grad? Bi prodali svojo rojstno hišo? Živel je mož, ki je za knjigo prodal svoj grad in celo svojo rojstno hišo. Janez Vajkard Valvasor je bil mož nenavadne usode, ki je s svojo Slavo pisal in se vpisal v zgodovino slovenstva. Profesorsko prevajalska družina Debenjak je 323 let po izidu opravila titansko delo in iz nemščine, zapisane v gotici, prevedla vseh 15 knjig, vezanih v 4 zvezke, ki obsegajo skupaj 3.532 strani velikega formata. V oddaji se pri profesorju Božidarju Debenjaku pogovarjali o tem, kako je Slava vplivala na oblikovanje narodne samozavesti, z vodjem rokopisnega oddelka NUK Marijanom Rupertom pa smo polistali ter se dotaknili enega izvirnih zvezkov Slave Vojvodine Kranjske. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Posebej slovesno je bilo na torkov vinarski dan. Največje državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija - Gornja Radgona je letos jubilejno 50-to po vrsti. Dan pred tem je sedem vinskih kleti radgonskega vinorodnega okoliša pripravilo 2. salon ranin. Strokovno - družabno prireditev so gostili v Radgonskih goricah. Te so tudi letos osvojile najvišjo nagrado - šampiona med penečimi vini na Vino Slovenija, Gornja Radgona.
Na živilskem posvetu, ki je na Agri potekal pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so osrednjo pozornost namenili zagotavljanju kakovosti živil in poudarili pomen varne rabe prehranskih dopolnil. V zadnjem času smo bili priča več zlorabam na področju oglaševanja in prodaje prehranskih dopolnil.
Tradicionalno so tako na razstavi živine, kot v vsebinskem delu letošnjega sejma AGRA precej pozornosti namenili tudi govedoreji. V nedeljo smo v maneži prestregli prikaz vodenja teličkov – AGRA junior cup, v nadaljevanju se osredotočamo še na prirejo mesa pri lisasti pasmi goveda ter padanju staleža goveda po vsej Evropi.
Neveljaven email naslov