Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Robotizacija proizvodnje je postala pri Knapičevih nepogrešljiva. V podjetju so se specializirali za proizvodnjo industrijskih nožev, sprva za kmetijske stroje, danes pa so uveljavljeni na področjih plastike in reciklaže odpada ter tudi v lesni industriji. Zavedajo se, da lahko samo z vlaganji v avtomatizacijo delovnih procesov konkurirajo na tujem trgu, kamor prodajo 85 odstotkov proizvodnje. Njihova prednost pa je velika prilagodljivost. Letno ustvarijo tri milijone evrov prihodkov in so se po merilih Ajpesa uvrstili med 2,6 odstotka hitrorastočih slovenskih podjetij. Obiskali smo tudi Kolomana Gomboca, ki še vztraja s pletenjem košar. Obrti se je naučil od očeta, sicer kovača. Pravi, da je rokodelec že od mladih nog, kot otrok je izdeloval predmete iz trave in šibja. Zdaj pa mu pri delu pomaga žena, mladih ta obrt ne zanima.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Pletarstvo je bilo nekoč pomemben del obrtništva, danes pa se z njim ukvarjajo le redki. Eden izmed teh mojstrov je Koloman Gomboc iz Polane pri Murski Soboti, sicer sin kovača. Paleta njegovih izdelkov je pestra, od najpogostejših košar in košev do opletov za steklenice.
Ohlajanje gospodarstva v Evropi občutijo tudi slovenska podjetja. Na udaru je predvsem avtomobilska industrija, sledi gradbeništvo. Nemški in avstrijski trg, ki veljata za največja slovenska izvozna trga, sta se že lani znašla v recesiji. Kazalnik nabavnih menedžerjev je pod vrednostjo 50, kar pomeni, da je več menedžerjev, ki odgovarjajo, da pričakujejo krčenje, kot je tistih, ki pričakujejo rast.
Zametki izdelave nožev za kmetijsko mehanizacijo pri podjetju Knapič iz Rečice ob Savinji segajo v leto 1998. Že pred 14 leti je vodenje podjetja od očeta prevzel Borut Knapič in tako iz konjeniškega športa presedlal v svet industrije. V podjetju so se specializirali za proizvodnjo industrijskih nožev, sprva za kmetijske stroje, danes pa so uveljavljeni na področjih plastike in reciklaže odpada ter tudi v lesni industriji.
1. ORODJE ZA GLADEK REZ Zimska rez sadnega drevja se zaključuje, kot zadnje porežemo breskve, kjer rez opravimo v času cvetenja. Kakšno orodje - škarje in žage - potrebujemo, iz praktičnih izkušenj svetujeta zakonca Plohl Krevh iz Črete. 2. SAJENJE IN SETVE V VISOKI GREDI V letošnji sezoni spremljamo posevke v visoki gredi, ki jo je Sebastjan Lipar postavil lani ob letni kuhinji. Pove, kje ga je lani polomil, in katere setve ter sajenja opravimo marca. 3. ZA DOBRE SADIKE PARADIŽNIKA Uspešnost sezone radi merimo po pridelku paradižnika. Za dobre plodove potrebujemo poleg ustreznega poletnega vremena poletja tudi zdrave, čvrste sadike. O vzgoji sadik smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo, dr. Kristino Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije. 4. KOLAČ S POKUHANIMI BELUŠI Nekaj aprilskega dežja in zmerno tople pomladi je treba, da v kraških gozdovih vzniknejo divji šparglji. Izvedeli smo, da jih je mogoče kupiti tudi kot sadike, za pokušino pa v tokratni oddaji predstavljamo odličen kolač z beluši. navrtu@rtvslo.si
Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. S profesorjem teologije dr. Janezom Juhantom smo se pogovarjali o tem, kaj je Krek pomenil za sodobnike, še posebej za Cankarja, pa tudi o njegovi resnično evangelistični vlogi in izjemnih organizacijskih sposobnostih. Sociolog dr. Srečo Dragoš nam je predstavil osnovne značilnosti najpomembnejšega Krekovega dela Socializem, pri čemer nam je pojasni tudi, kakšno vlogo ima v Krekovi misli država kot porok pravičnosti. V okolju murskosoboškega gradu smo se srečali s pisateljem Štefanom Kardošem, in ta nam je povedal anekdoto o Krekovem klobuku, ki mu Žižek pripisuje močno senco, saj naj bi pod njegovimi krajniki namreč nastajala slovenska literatura.
Zimska rez sadnega drevja se zaključuje, kot zadnje porežemo breskve, kjer rez opravimo v času cvetenja. Kakšno orodje - škarje in žage - potrebujemo, iz praktičnih izkušenj svetujeta zakonca Plohl Krevh iz Črete.
Uspešnost sezone radi merimo po pridelku paradižnika. Za dobre plodove potrebujemo poleg ustreznega poletnega vremena poletja tudi zdrave, čvrste sadike. O vzgoji sadik smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo, dr. Kristino Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Nekaj aprilskega dežja in zmerno tople pomladi je treba, da v kraških gozdovih vzniknejo divji šparglji. Izvedeli smo, da jih je mogoče kupiti tudi kot sadike, za pokušino pa v tokratni oddaji predstavljamo odličen kolač z beluši.
V letošnji sezoni spremljamo posevke v visoki gredi, ki jo je Sebastjan Lipar postavil lani ob letni kuhinji. Pove, kje ga je lani polomil, in katere setve ter sajenja opravimo marca.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju ali stiku dveh površin v gibanju. Osrednjo vlogo ima denimo pri krlingu. Dobre klasične mehanske ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Zaradi njega izgubimo 20 odstotkov vse energije. Kako bi ga lahko zmanjšali? S tem se ukvarjajo tribologi. Ti poleg vseh lastnosti, ki vplivajo na trenje, raziskujejo in razvijajo različna maziva, da bi zmanjšali trenje. Za zmanjšanje trenja v urnem mehanizmu uporabljamo do 50 različnih vrst maziv. Med najzahtevnejšimi je uporaba maziv v formuli 1. Z boljšimi mazivi bi lahko dosegli manjše trenje, zanesljivejše delovanje in daljšo dobo trajanja vozil, predvsem pa večje hitrosti.
Neveljaven email naslov