Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podnebne spremembe, povečevanje svetovnega prebivalstva in potreba po trajnostnem razvoju. Prihodnost kmetijstva je polna izzivov. Z brezpilotnimi letalniki odkrivajo bolezni in škodljivce na rastlinah in rastline škropijo in dognojujejo. Skoraj popolnoma avtonomni traktorji sejejo, analizirajo hranila v tleh in natančno gnojijo. Roboti obirajo jabolka, maline, kivi in jagode. Posebnega robota za uporabo v kmetijstvu so razvili tudi slovenski znanstveniki. Stroji lahko delujejo neprekinjeno, ne da bi potrebovali počitek, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje stroške.
Škodljivci naj bi bili po nekaterih ocenah odgovorni za izgubo okoli 40 % pridelka po vsem svetu. Zato je eno od pomembnih vprašanj kmetijstva prihodnosti, kako se proti njim boriti na okolju in človeku prijazen način. Gojenje hmelja ima v Sloveniji dolgo tradicijo in hmelj je ena od pomembnejših kulturnih rastlin pri nas. Vendar njegovo gojenje močno ogroža gliva, za zatiranje katere ni učinkovitega fitofarmacevtskega sredstva. Na Biotehniški fakulteti UL v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iščejo rešitev z novimi genskimi tehnologijami.
Slovenski raziskovalci razvijajo robote, ki nam bodo olajšali delo v sadovnjakih.
Načrtovanje posegov na njivi na podlagi satelitskih posnetkov, precizna analiza tal, izdelava načrtov za odmerjanje gnojil glede na količino hranil v tleh na posameznih delih njive, skoraj popolnoma avtonomni traktorji. Vse to je stvarnost tudi v slovenskem kmetijstvu.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave. Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov pa je gradnja lesene kašte. Gradimo jih že od samega začetka hudourničarstva pri nas. Ta izjemna tehniška dediščina slovenskih hudourničarjev je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine.
Pred 6 leti pa je drobirski tok hudournika Reka delno zasul spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu s približno 10.000 m3 sedimentov, grušča, skalnih blokov, drevja in vejevja. Ker je obstajala nevarnost ponovnega in še obsežnejšega plazenja naplavin, so v zaledju hudournika postavili 16 mrežnih pregrad.
Na začetku doline Krnice je tipičen pogled na hudourniško zaledje. Tam se zbirajo vode hudournika Pišnica, enega največjih in najbolj divjih hudournikov pri nas.
Znani so letošnji nagrajenci, natančneje tri nagrajenke in en nagrajenec, za Generacije znanosti: dr. Jana Horvat (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), dr. Katarina Bačnik (Nacionalni inštitut za biologijo), Franjo Drole (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU), Tanja Valte (pomočnica direktorja ZRC SAZU).
Mesto Hvar, največje in najbolj obiskano mesto na zahodni strani otoka, s svojimi družabnimi dogodki redno privablja številne turiste. Pravo nasprotje tega vrveža pa je zanimivo mestece Sućuraj. Velenje, nekoč premogovniško mesto, je doživelo veliko preobrazbo v podnebno nevtralno mesto. S številnimi cvetličnimi nasadi in urejenim mestnim centrom je letos tudi nosilec naziva Evropski zeleni list. Sani Kneitinger, umetnica iz Garmisch-Partenkirchna, se je posvetila alpskemu ekspresionizmu, kot sama imenuje svoje slikarstvo. Na barvitih slikah, včasih drznih, vedno pa zelo posebnih in samosvojih, upodablja samo domače gore. Mlada umetnica Isabella Goio je med poslikavo telesa razkrila tudi zanimivosti o raziskovanju barv pri obredni telesni poslikavi brazilskih amazonskih ljudstev.
Skok s posebno obleko z visoke gore, nastop pred množico, govorjenje resnice, pomoč ljudem v naravnih katastrofah … Pogum se lahko kaže z dejanji in moralnimi odločitvami. Pogumna oseba se zaveda tveganja, vendar se kljub temu odloči za neko vedenje. Edo Senica je eden od pionirjev skakanja BASE in letenja s tako imenovano netopirsko obleko. Pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h. Med enim od skokov je nosil merilne naprave, ki so merile njegovo počutje in stres. Kaj so izmerile? Pogum nas spremlja že od prazgodovine. Zakaj ga evolucijsko potrebujemo? Je pogum tudi gonilo napredka?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Biti pogumen: BASE skok Ker so bile razmere za skok ugodne, je Edo Senica izvedel Base skok. Med skokom mu je prof. Gregor Geršak iz Fakultete za elektrotehniko UL meril različne fiziološke spremenljivke. Kaj se pokazale meritve?
Biti pogumen: Obleka za BASE padalstvo Pri skakanju s pečin je eden od pomembnejših dejavnikov tudi posebna letalna obleka, t. i. wingsuit, ki poveča vzgon in s tem preletene razdalje.
Biti pogumen: Priprave na skok Edo Senica je eden od pionirjev BASE padalstva pri nas in skoraj sinonim za letenje z letečo obleko, kjer pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h.
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Neveljaven email naslov