Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ponovno vas vabimo na sprehod po naši prelepi Primorski. Čakajo nas zanimive zgodbe. Izvedeli bomo, kakšni so pogoji kmetovanja v krajinskih parkih. Vrnili se bomo v čas pred traktorji in drugo mehanizacijo, ko so hlode iz gozdov vlekli konji. Mineva natanko 30 let od prvega resnejšega protesta morskih ribičev, ki so 24. junija 1994 zaprli cesto na Črnem Kalu. Izvedeli boste, kaj vse so v peteklih letih dali skozi oljkarji in njihova drevesa ter kako vplivajo podnebne spremembe na okus in značilnosti oljčnega olja. Obiskali smo prireditev Okusi vipavske v prelepem ambientu Lanthierijevega gradu v Vipavi. V Gabrovcu v občini Zgonik na tržaškem Krasu smo obiskali mlado cvetičarko in pridelovalko enoletnic ter trajnic, ki cvetje goji na prostem in to na ekološki način. Za konec pa še zanimiva reportaža s Kraškega traktorskega zbora v Dutovljah.
Rahljanje zemlje Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice. Po toči Kako so pri Krevhovih, ki jih je v začetku junija presenetila toča, pomagali rastlinam? Čeprav je padala samo deset minut, jim je razbila steklenjak in poškodovala večino posevkov. Nekaj so jih morali že v celoti odstraniti z grede, da bi preprečili okužbe. Ognjevka V deževni pomladi se marsikje z okužbami spopadajo sadna, tudi okrasna drevesa. Tokrat več o ognjevki ali hruševem ožigu, ki se že razvija na jablanah, kutinah, šmarni hrušici ... Pri izrezovanju bolnih vej pazimo na higieno. Užitne rastline s travnika Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno. Pesto iz drobnjaka Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji. navrtu@rtvslo.si
Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno.
Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice.
Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo. Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce. Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. Pogovor Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. O negi mladega gozda več v naslednjih minutah.
Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo.
Gosta Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
O GOJENJU IN OSKRBI VRTNIC Junij je mesec vrtnic. Zacvetele so tudi v Arboretumu Volčji Potok. Na sprehodu po rozariju z Matjažem Mastnakom spoznavamo, kako na vrtnice vpliva letošnji s padavinami obogaten konec pomladi. VRTNICE V KOZARCU Vrtnice so prekrasne na vrtu ali v vazi. Dr. Sabina Šegula je s poleglih stebel odrezala cvetove in jih postavila v dekoracijo iz kozarcev. VRTNICE V RECIKLIRANI VAZI Posamezna stebla s cvetom je dr. Sabina Šegula postavila v večjo vazo, na kateri je prej spletla mrežo. Vanjo je vstavila steblo in ga stabilizirala. Podobno, naravi prijazno, je mrežo ustvarila tudi na tetrapak embalaži za mleko. O DAMAŠČANKAH V Goriška brda, kjer običajno navdušujejo z vinom, češnjami in marelicami, nas je tokrat zmamil vonj damaščank. Vonj, ki ga oddajajo rožnati cvetovi, je v kozmetični industriji najbolj cenjen vonj. Pri Mariničevih, ki ustvarjajo pod imenom Vonj poletja, vrtnične liste predelajo tudi v hrano in pijačo. O VRTNICI, KI SE VIJE PO OGRAJI Z Matjažem Mastnakom smo se pred mesecem srečali tudi v kraju Baška na otoku Krk. Ob vrtnici z belo rumenkastimi cvetovi, ki je popolnoma prekrila ograjo, smo ga prosili za nasvete o oskrbi sredozemskih sort in kdaj se odpraviti v rožne vrtove, da bi izvedeli, katere vrtnice so zdrave.
Posamezna stebla s cvetom je dr. Sabina Šegula postavila v večjo vazo, na kateri je prej spletla mrežo. Vanjo je vstavila steblo in ga stabilizirala. Podobno, naravi prijazno, je mrežo ustvarila tudi na tetrapak embalaži za mleko.
Vrtnice so prekrasne na vrtu ali v vazi. Dr. Sabina Šegula je s poleglih stebel odrezala cvetove in jih postavila v dekoracijo iz kozarcev.
V Goriška brda, kjer običajno navdušujejo z vinom, češnjami in marelicami, nas je tokrat zmamil vonj damaščank. Vonj, ki ga oddajajo rožnati cvetovi, je v kozmetični industriji najbolj cenjen vonj. Pri Mariničevih, ki ustvarjajo pod imenom Vonj poletja, vrtnične liste predelajo tudi v hrano in pijačo.
Z Matjažem Mastnakom smo se pred mesecem srečali tudi v kraju Baška na otoku Krk. Ob vrtnici z belo rumenkastimi cvetovi, ki je popolnoma prekrila ograjo, smo ga prosili za nasvete o oskrbi sredozemskih sort in kdaj se odpraviti v rožne vrtove, da bi izvedeli, katere vrtnice so zdrave.
Junij je mesec vrtnic. Zacvetele so tudi v Arboretumu Volčji Potok. Na sprehodu po rozariju z Matjažem Mastnakom spoznavamo, kako na vrtnice vpliva letošnji s padavinami obogaten konec pomladi.
V vasici Leskovec nad Sevnico so pripravili prikaz najprimernejše sestave travne ruše in različnih načinov spravila krme na območjih z omejenimi dejavniki. V nadaljevanju se pogovarjamo o vplivu vremenskih razmer na letošnje posevke žit. Na posvetu o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij v Bohinju so govorili o tem, kako vzpostaviti sodelovanje med kmetijstvom in turizmom na teh območjih. Letos marca je ameriška revija VinePair na lestvici najboljših vinskih destinacij na svetu, na prvo mesto postavila Haloze in Štajersko. Tako so potrdili odličnost tega območja za gojenje vinske trte, ki so ga dobro poznali že naši predniki.
Kako na zavarovanih območjih ohranjati kmetovanje in krajino ter razvijati turizem, je le nekaj iztočnic, o katerih so govorili na 2. posvetu o Izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in kako jih nasloviti v praksi. Udeležili so se ga tudi predstavniki Evropske komisije, Bohinj pa je bil izpostavljen kot primer dobre prakse povezave kmetijstva s turizmom.
Neveljaven email naslov