Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V podjetniškem inkubatorju v Sežani smo obiskali podjetje Befine-pro, ukvarjajo pa se pretežno s svetovanjem na področju financ, nove priložnosti pa iščejo na področju organizacije športnih dogodkov. S spletno platofrmo Challanger, ki uporabnikom olajša komuniciranje med vsemi vpletenimi pri športnih tekmovanjih, so se najprej povezali z lokalnim teniškim klubom s katerim aplikacijo zdaj tudi izpopolnjujejo.
Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.
Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.
V okviru evropskega projekta Misija mlada kohezija na Radioteleviziji Slovenija predstavljamo zelene in digitalne rešitve mladih podjetnikov, ki jih podpira tudi kohezijska politika Evropske unije. Številni evropski projekti se usmerjajo k obmejnemu in mednarodnemu sodelovanju, zato s sodelavci iz projekta Misija mlada kohezija pripravljamo dogodke, piknik pod zvezdami.
O tem, kako mladim približati evropsko kohezijsko politiko in predvsem, kakšne priložnosti jim ta ponuja. To je bil tudi eden od namenov nedavnega obiska evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreire v Mariboru, ki je z našim ministrom za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandrom Jevškom podpisala sporazum o partnerstvu. Sloveniji je tako odprta pod do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev v finančni perspektivi do leta 2027.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Zmagovalno podjetje mednarodnega "hackathona", podprtega s strani Združenih narodov in Evropske komisije v letu 2020 je podjetje Suncrafter, ki je del berlinskega središča inovacij Motionlab. V tehnološko prilagojenem okolju proizvajajo mobilne solarne sisteme, s katerimi si prizadevajo za družbeni prehod na trajnostno mobilnost.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja pet podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in desetimi zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Kvantne računalnike naj bi v vsakdanjem življenju uporabljali že v naslednjih dveh do petih letih. Z njimi bo mogoče razviti denimo zdravila in cepiva v zelo kratkem času, prav tako bo mogoče razvijati določene inovativne materiale in bolj učinkovite energijske sisteme. V prispevku boste videli, kako v helsinškem podjetju IQM, ki zaposluje 160 računalniških strokovnjakov iz vsega sveta, pospešeno razvijajo kvantne računalnike. Njihova vrata so sicer na široko odprta za vse mlade, ki jih zanima tovrstna tematika. Kuan je kot soustanovitelj del finskega podjetja, ki razvija kvantne računalnike tri leta. Pred tem je v Avstraliji sodeloval tudi z Microsoftom.
Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.
Martin Rojnik je po marketinških aktivnostih in nabiranju izkušenj na področju kulinarike prišel do prav posebne ideje, ki je nastala kot posledica hitro spreminjajočega se trga in negospodarnega ravnanja z naravnimi viri. Z Grashko, blagovno znamko, ki domuje na Graški Gori, v velenjski proizvodnji ustvarja produkte iz lokalnih sort ajde, boba, čičerike, konoplje. Z izdelki so že prodrli na avstrijski trg, preko spleta pa želijo doseči tudi druge evropske države.
Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.
Cene gnojil skokovito naraščajo, kar draži hrano, a na trgu se pojavljajo alternative. Naravi bolj prijazno je tudi organsko gnojilo iz iztrebkov ličink mokarjev.
Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okolijski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okolijske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.
Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okoljski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.
S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; za najsodobnejšo tehnično opremo so v zadnjih letih namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, ostalo prodajo na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so pred 4 leti zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer sledijo viziji »s polja v kozarec«.
V zagonskem pilotnem podjetju Umami na podlagi krožnega gospodarjenja s porabo zavržene rastlinske surovine, ki nastaja tako v proizvodnji kot v trgovinskih verigah, razvijajo okusen recept za proizvod Umami. Kakšni okusi torej lahko nastanejo iz odpadkov?
Evropski investicijski sklad je v zadnjih letih pomagal številnim grškim zagonskim podjetjem, da so lahko uresničili svoje ideje. Danes se v Grčiji dogaja pravi razcvet startupov, domov pa se vračajo tudi številni podjetniki, ki so Grčijo zapustili v obdobju zadnje krize.
Z nakupom zapestnice Treecelet omogočate sajenje dreves na devetih lokacijah po svetu. Njihov cilj je posaditi milijon dreves in hkrati ozaveščati o pomembnosti narave in prijaznega podjetništva.
V družinskem podjetju Koželj, kjer pridelujejo zelišča v izdelke, gradijo svoj uspeh skozi prepletanje narave, ohranjanja dolgoletne tradicije ter ljubezni do znanosti in inovacij.
Neveljaven email naslov