Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Center odličnosti Vesolje-si združuje slovenske akademske, znanstvene in tehnološke potenciale ter tako povezuje 46 raziskovalcev in inženirjev, ki sodelujejo pri vesoljskih raziskavah in misijah. Uspehi kot je izstrelitev mikrosatelita NEMO-HD in pridobivanje satelitskih podatkov, se naša država vključuje v evropsko vesoljsko agencijo ESA in se tako postavlja ob bok raziskovalcem vesolja.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. Danes ponujajo več kot 1000 različnih izdelkov, njihov paradni konj so stoli za gostinstvo, domačo in pisarniško rabo, prodajajo pa tudi mize, vrtne garniture in gostinsko opremo. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotkov iz proizvodnje, preostalo iz trgovine. Zaradi vse večjih potreb po skladiščnih prostorih načrtujejo nadaljnjo širitev; zgradili bodo nov logistični center, ki bo obsegal 6 000 m2. V oddaji pa tudi o slovenski oblikovalki trajnostnih torbic Gaji Hanzel in italijanski ekipi z bolonjske univerze, ki je ustvarila dirkalni avto na solarni pogon.
Predstavljamo mlado slovensko oblikovalko Gajo Hanzel. Za svoje torbe uporablja vegansko alternativo usnju, za kar je prejela vrsto nagrad in priznanj. Z inovativnim, trajnostnim materialom in ob pomoči mentorjev piše svojo zgodbo.
Ekipa študentov in profesorjev na bolonjski univerzi je s pomočjo evropskega kohezijskega denarja razvila dirkalni avto na solarni pogon. Njihov cilj je pokazati, kaj vse lahko dosežemo na področju mobilnosti s pomočjo sončne energije.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotko v iz proizvodnje, preostalo iz trgovine.
Številni steklarji na otoku Murano pri Benetkah v sosednji Italiji upajo, da odgovorni v evropskih institucijah vidijo dlje kot trenutno kaže, saj jih epidemija covida-19 in povišanje cen energentov potiskata na rob preživetja, zato pričakujejo pomoč. Bo obrt steklarstva, ki na otoku Murano predstavlja 80 % delovnih mest uspela premagati izzive in ohraniti več kot stoletno tradicijo.
Da lahko hobi postane uspešen posel tudi v času epidemije, dokazuje Bojan Ratej, ki prihaja iz majhne vasice pri Slovenski Bistrici. Oblikje posebne, modno obarvane lesene kravate. Z inovativnimi postopki pridelave ustvarja toliko različnih modelov lesenih kravat, da v tem prekaša tudi tujo konkurenco.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnem oblikovalcu lesenih kravat in izzivih Muranskih steklarjev.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Kohezijska politika je še posebno v kriznih časih epidemije Covida-19 eden najpomembnejših investicijskih instrumentov. Primer dobre prakse najdemo v sosednji Hrvaški, s pomočjo evropskega denarja so ustvarili novo dodano vrednost kulturni dediščini. Tako je nastal prvi hrvaški muzej vinogradništva in vina.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Učiteljica razrednega pouka je s pomočjo sestre ustvarila posebno, tiho knjigo, kjer ni zapisane zgodbe. Otroški svet v knjigi brez besed je njena prava ideja.
Skupina mladih Avstrijcev se je domislila, kako prispevati k povečevanju podnebnih sprememb. Ustvarili so mrežni projekt, ki povezuje sončne panele na strehah lokalnih skupnosti.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.
V Sloveniji imamo več svetovno znanih glasbenih skupin, med njimi je tudi skupina Laibach, ki je lani praznovala 40-letnico delovanja. Zaradi aktualnih razmer do praznovanje prestavili, kar pa je vzpodbudilo mladega inovatorja Matica Bernota k uresničitvi ideje. S skupino mentorjev se je lotil inovacije imenovane AR Laibach, to je aplikacija, ki predstavlja alterntivno obliko podajanja novih vsebin, saj je nastala tudi odgovor na Covid-19. Inovacija zdaj predvsem spodbuja k nadaljnjemu razvoju glasbeno-vizualnih vsebin z vključevanjem sodobne tehnologije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Ni težava le v tem, da zavržemo preveč hrane, kopičijo se tudi zavrženi tekstil in embalaža, kar močno obremenjuje okolje in ves planet. Podjetje Humana Slovenija je del mreže več deset organizacij, ki v sklopu zelenih in socialnih projektov delujejo na petih celinah. V Sloveniji so najbolj prepoznani po sistemu zbiranja in prodaje rabljenih oblačil in obutve. Na ta način se pripravljajo tudi na uresničevanje nove evropske direktive, ki začne veljati prvega januarja 2025, ko bodo morale vse članice EU začeti izvajati ločeno zbiranje tekstila iz gospodinjstev.
Neveljaven email naslov