Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?
Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijajo jezikovne modele za slovenščino.
Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.
Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na novoletni dan so najpogumnejši pri nas skočili v morje s temperaturo 13 stopinj Celzija. Domačini sibirskega mesta Omska plavajo v reki, ki ima le tri stopinje. Kombinacija pogostega izpostavljanja mrazu, dihalnih tehnik in meditacije naj bi zmanjšala vnetne procese v telesu, okrepila imunski sistem ter izboljšala kakovost spanja in razpoloženja. Toda številne znanstvene raziskave tega niso potrdile. Še več, če to počnemo nepremišljeno, tvegamo podhladitev ali celo smrt. Načrtovane podhladitve pa uporabljajo zdravniki pri zdravljenju različnih bolezni. Pri velikih operacijah srca vsaj delno ohladijo bolnikovo telo. Pri posebnih posegih morajo v določenem trenutku bolniku ustaviti pretok krvi skozi glavo, zato ga morajo podhladiti na 18 stopinj Celzija.
Načrtno podhlajevanje je pomemben del operacij na srcu in velikih žil. Kronična trombembolična pljučna hipertenzija je posledica zapore pljučnih arterij s strdki. Bolezen, ki jim zaradi povečanega upora v pljučnem žilju začne popuščati srce, je redka. V Sloveniji vsako leto odkrijemo okoli 70 novih bolnikov. Odkrivanje bolezni je zaradi nespecifičnih simptomov zahtevno. Zdravljenje teh bolnikov poteka tudi z zahtevno operacijo z globoko podhladitvijo telesa.
Pod ledenim pokrovom švicarskega jezera Silsersee je 40-letni češki potapljač David Vencl postavil svetovni rekord v navpičnem potopu pod led v enem samem vdihu in brez neoprenske obleke. V minuti in 54 sekund se je potopil več kot 50 metrov globoko.
Domačini v sibirskem mestu Omsku, ki si pravijo mroži, so pozdravili prihod zime s plavanjem v tri stopinje mrzli reki Irtiš. To naj bi bila izkušnja, ki ti spremeni življenje, so prepričani mnogi. Med njimi je tudi najmlajši član mrožev, 19-letni Viktor, ki je v izjemno mrzli vodi skušal podreti osebni rekord.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?
Embalaža za hrano pa postaja vse bolj napredna in inovativna. Tako na policah trgovin že lahko najdemo živila, pakirana v aktivni embalaži z dodatki, ki izdelku podaljšujejo rok uporabnosti, ali pa inteligentno embalažo, ki s senzorji spremlja stanje živila. Pomanjkljivost take embalaže pa je, da lahko dodatki in senzorji zapletejo proces recikliranja.
Plastika je vse manj priljubljena in za hrano čedalje pogosteje uporabljamo papirnato ali kartonsko embalažo. Pa je ta tudi boljša za naše zdravje in okolje? Tudi snovi iz papirnate embalaže lahko prehajajo v hrano, zato jo je treba testirati.
Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako preverijo, ali snovi prehajajo iz plastične embalaže v hrano in kakšne so te količine?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na in v nas imamo številne mikroorganizme. Če stojimo pri miru, bo z nas v eni minuti odpadlo približno 100 tisoč delcev kože in mikrobov, ki živijo na njej; če hodimo s hitrostjo 8 km/h, pa kar 10 milijonov. Za seboj puščamo mikrobno sled oziroma odtis. Od kod dobimo te mikroorganizme? Otroci, rojeni vaginalno, dobijo najprej mamin vaginalni mikrobiom, pri dojenju še kožnega in tistega v mleku. Kaj pa otroci, rojeni s carskim rezom? Vroče točke mikrobnega delovanja so v ustih in prebavnem traktu, vse to pa se izrazi tudi na koži. Kako pa se mikrobi v telesu in na njem odzivajo na nevarne kemikalije? Slovenski raziskovalci ustvarjajo veliko bazo črevesnih in ustnih mikrobiomov, ki bi bila osnova za presejalne teste. Kako daleč do klinične uporabe smo?
V Evropi si prizadevamo za prepoved uporabe strupenih PFAS kemijskih spojin in iščemo zamenjavo zanje. Del evropskega projekta, v katerem sodeluje 13 partnerjev iz raziskovalnih ustanov in industrije, je tudi Kemijski inštitut. Raziskave potekajo sočasno na različnih materialih, in sicer na kovinah za živilsko industrijo in na steklu, na Kemijskem inštitutu pa razvijajo premaze za tekstil.
Sprožilci draženja naše kože prihajajo tudi od zunaj in iz okolja. Per- in poli fluoro alkilne snovi ali s kratico PFAS so umetne kemikalije, ki so odporne proti maščobam, olju, vodi in vročini. Poznamo več kot 4.700 takšnih kemikalij. Prvič so jih uporabili v 40. letih prejšnjega stoletja. Danes so pravzaprav povsod. Široka uporaba in obstojnost teh kemikalij v okolju povzročata vse večje stopnje onesnaženosti zraka, vode in tal. Škodljive pa so tudi za žive organizme.
Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: Matematična uganka Hitrost hoje
Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?
Neveljaven email naslov