Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Izbruhi na Sončevi površini lahko povzročijo resne težave tudi v komunikacijah, delovanju satelitov in mrež mobilnih operaterjev ali globalne navigacije GPS. Povečana Sončeva aktivnost lahko vpliva na kakovost lokacíjskih storitev. Te pri nas zaradi izbruhov na Soncu še niso bile ogrožene.
Sončevo aktivnost redno merimo, kar pomeni, da dogajanje na Soncu spremljajo številni znanstveni sateliti. Pojave na naši zvezdi bolj ali manj sistematično opazujemo že od začetka 17. stoletja oziroma od odkritja teleskopa, same Sončeve cikle pa od 18. stoletja naprej. Najstarejši kazalnik Sončeve dejavnosti so Sončeve pege.
Polarni sij je mogoče lepo ujeti s fotografskim aparatom tudi v naših krajih. Geolog in ljubiteljski astronom Jure Atanackov polarni sij spremlja zadnjih 23 let.
Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pri raziskavah humanega biomonitoringa uporabljajo vzorce krvi, urina in las ter materinega mleka. Kaj pa nam o tem, katerim onesnažilom smo izpostavljeni in kako pogosto, lahko pove naš izdih? Na Univerzi v Novi Gorici razvijajo neinvazivno diagnostiko z analizo izdihanega zraka.
Teoretično bi lahko raziskovalci v našem telesu našli vse kemikalije, s katerimi smo vsak dan v stiku. Z zelo občutljivimi kemijskimi analizami bioloških vzorcev najdejo tudi že zelo majhne koncentracije kemikalij, ki smo jim bili izpostavljeni.
Z analizo vzorcev krvi ali sline lahko raziskovalci ugotovijo, katerim ljudem bodo kemikalije bolj škodovale kot drugim. Kako, so nam pokazali v laboratoriju na Institutu Jožef Stefan.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V zadnji oddaji letošnjega leta se bomo sprehodili skozi najodmevnejše znanstvene dosežke. Slovenski znanstveniki so z višine 6000 km z nanosatelitom z le nekaj milimetrsko kamero posneli Zemljo. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dva slovenska, je na dnu Tihega oceana odkrila nov ekosistem. Znanstvenikom je prvič uspelo izolirati RNK izumrle živali, 130 let stare vzorce tkiva tasmanskega tigra. Decembra je čez Atlantski ocean poletelo prvo letalo, ki ga je poganjalo izključno biogorivo. Računalniški strokovnjaki so začeli razvijati največji in najmočnejši kvantni računalnik na svetu. In še medicina: v ZDA so prvič uspešno presadili oko. Izpustili pa ne bomo niti umetne inteligence in chat GPT-ja.
Veliko dosežkov je leto prineslo tudi na medicinskem področju. V ZDA so možgansko mrtvemu človeku presadili prašičjo ledvico, ki je najdlje do zdaj normalno delovala, kar 2 meseca. Prvič so uspešno presadili oko.
Poleti je mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec z Morske biološke postaje Piran NIB, v votlinah pod hidrotermalni vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Občanska znanost deluje tudi v medicini. 180 milijonov žensk po svetu trpi za endometriozo, eno izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Kljub temu da bolezen prizadene vsako 10. žensko, je slabo raziskana in razumljena. Od pojava simptomov do postavitve diagnoze lahko traja tudi 10 let. Različne raziskovalne skupine po svetu iščejo rešitve za endometriozo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Neformalno pridobljeno znanje se nam pogosto bolj vtisne v spomin kot formalno izobraževanje. Andragoški center Republike Slovenije uvaja občansko znanost kot metodo učenja odraslih za krepitev znanstvene in okoljske pismenosti širše javnosti. Začeli so z opazovanjem opraševalcev na sončnicah.
Odsek za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan se že vrsto let ukvarja z občansko znanostjo. Leta 2018 so ustanovili tudi Center za participativno raziskovanje, ki zagotavlja znanstveno in strokovno podporo pri reševanju okoljskih in družbenih problemov. Občani so sprva sodelovali pri testiranju uporabnosti novih senzorskih tehnologij za spremljanje stanja okolja, pozneje pa so jih vključili v vse faze raziskovalnega projekta.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Narodnem muzeju hranijo repliko najstarejšega glasbila na svetu - neandartalčevo piščal, ki je povsem identična originalni. Izdelali so jo strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo, ki so prvotno glasbilo skenirali s posebno napravo, imenovano mikrotomograf. Z njim izdelajo posnetke notranjosti različnih predmetov ali materialov, ne da bi fizično posegali vanje. Pokazali so nam, kaj se skriva v zaprtem čokoladnem jajcu, pa tudi kaj so odkrili v notranjosti rotorjev šifrirne naprave Enigma, ki je desetletja ležala v razbitinah nemškega vojaškega plovila. Na mariborski medicinski fakulteti s pomočjo nanotomografa, naprave, ki omogoča še večjo ločljivost, gledajo v notranjost 3D modelov človeških tkiv. Kaj vse še preučujejo s takimi napravami?
Neveljaven email naslov