Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med redkejšimi poleti cvetočimi okrasnimi grmovnicami sta hibiskus in metuljnik. Pri prvem nabiramo cvetne in zelene liste ter zelena semena za čaje. Metuljnik oz. davidova budleja pa se hitro razmnožuje, zato rastlino uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. Na vrtu Sebastjana Liparja hibiskus in metuljnik tvorita cvetočo živo mejo.
besedilo Miroslav Vilhar/glasba Davorin Jenko. Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, za priredbo in glasbo pa je poskrbel Davorin Jenko, ki je napisal tudi glasbo za himno slovenske vojske Naprej zastava Slave. Nastala je v sredini 19. stoletja in poje se jo še zmeraj, tudi v najtežjih trenutkih, tako ob nacionalnih preizkušnjah (okupacija, karantena), kot v najtežjih trenutkih osebnega življenja, saj ima skladba tudi transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi. Kateri elementi botrujejo temu dejstvu: gre za muzikološke ali besedilne značilnosti? Lipa zelenela je v je v samostojni Sloveniji ena najbolj samoumevnih pesmi, po prepoznavnosti jo postavljajo ob bok himni.
Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.
Ob 100 letnici Triglavskega narodnega parka smo se v oddaji Ljudje in zemlja odločili za ponovitev dokumentarnega zapisa, ki je nastal pred desetimi leti v Julijskih Alpah. S snemalno ekipo smo od spomladi do pozne jeseni leta 2014 spremljali pašo v visokogorju agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Koprivnik, Podjelje. V studiu smo z gostjama Tatjano Grilc in Manco Stegnar, s KGZ Kranj pojasnili vlogo agrarnih skupnosti in težave, s katerimi se srečujejo kmetje v gorskih območjih.
V pasje obarvani oddaji spoznavamo svilnate hrte, jakutske lajke in akite. Družili pa smo se tudi z zgovorno psičko Murf. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves.
Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine.
Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože.
V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil.
Avtor glasbe: Jani Golob Avtor besedila: Dušan Velkaverh Moja dežela je jingle skladba v oglasnem filmčku Gostje prihajajo iz leta 1986. Napev v izvedbi Oto Pestnerja in v spremljavi ženskega vokalnega ansambla Strune in je bil del osrednjega televizijskega oglasa iz kampanje »Slovenija, moja dežela«. Izmed vseh napevov jinglov za televizijske oglase je prav Moja dežela eden najbolj priljubljenih. Infografika bo na časovnem traku povzela glasbeno pot Janija Goloba, avtorja glasbe za oglasni film iz akcije »Slovenija, moja dežela«, za prelomni televizijski oglas, ki je v nekaj podobah in verzih našo deželo za zmeraj postavil na sončno stran Alp.
Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so zelo prizadele tudi kraje ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Odpravili smo se na Veliko planino, kjer so rejci prav tako utrpeli veliko škode, letos pričakujejo več obiska na tej največji visokogorski planini. V studio oddaje smo povabili predsednika uprave Pomurskega sejma, Janeza Erjavca, saj bo zadnji teden v avgustu tudi letos namenjen največjemu kmetijskemu sejmu pri nas – sejmu Agra. Na 62. sejmu doslej bodo največ pozornosti namenili zagotavljanju prehranske varnosti, digitalizaciji in umetni inteligenci v kmetijstvu, predstavljanju ekološkega in ohranitvenega kmetijstva. Priložnost na sejmu bo tudi za mlade inovatorje na tem področju. Letošnja država partnerica je Bolgarija. V nadaljevanju oddaje predstavljamo zeliščno kmetijo Kalan iz Kalobja na Kozjanskem, za konec pa smo pripravili še prikaz globinskega rahljanja tal.
Gost Janez Erjavec. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Začetek lanskega avgusta so zaznamovale katastrofalne poplave. Po uradnih podatkih, ki jih je pred dnevi posredovala Vlada je ocenjene neposredne škode za skoraj 3 milijarde evrov. Obnova bo trajala leta. Razdiralna moč vode je zelo prizadela tudi naselja v porečju Kamniške Bistrice. In ker je poletje čas planinske paše, smo obiskali Veliko planino, kjer je letos nekoliko več obiska tudi zaradi prenovljene nihalke.
V organizaciji specialistov za poljedelstvo s KGZ Maribor in v sodelovanju s tamkajšnjim strojnim krožkom Orač in Občino Hoče- Slivnica so na ekološki kmetiji v Bohovi izvedli praktični prikaz globinske obdelave tal z rahljalniki. Znano je, da globinsko rahljanje pripomore k večji zračnosti zemlje.
Zeliščarstvo kot enotna panoga je zaživelo šele pred nekaj leti. Ni veliko kmetij, na katerih bi se profesionalno ukvarjali s to dejavnostjo. Pridelava zelišč zahteva veliko znanja in je še zmeraj delovno intenzivna. Obiskali smo prvo uradno registrirano zeliščno kmetijo pri nas - Ekološko kmetijo Kalan, kjer pridelujejo več kot 40 različnih terapevtskih zelišč.
Kdor potuje, širi svoja obzorja. Spoznava druge kulture pa tudi druge živalske vrste. V tokratni oddaji se spominjamo zgodb popotnikov, Brigite in Tomaža ter Oli Walkerja, ki je trenutno na poti okoli sveta s svojo psičko Carlitas. Svetujemo, na kaj pomisliti, če se na pot odpravljamo z mačko. Obiskali pa smo tudi slikovite soline Nin na Hrvaškem. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
Oddajo zaokrožamo s poletnim namiznim aranžmajem. Gospa Sabina ga bo sestavila iz rastlin, ki jih je iz različnih razlogov odstranila z zasajene brežine. Ob pisanih, fotogeničnih netreskih pa nam pokaže še zvijačo, s katero morda z balkona ali terase preusmerimo aktivnosti komarjev.
Neveljaven email naslov