Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko sta dr. Sabina Šegula in dr. Trajče Nikoloski pred štirimi leti uredila večjo brežino in nanjo posadila predvsem homulice, je brežina kot cvetna preproga. Na nekaterih mestih pa so le zaplate zemlje. Kaj je šlo narobe in zakaj se rastline tam niso razrasle, nam je ob tokratnem snemanju povedala gospa Sabina.
Na kmetiji Mazejevih poleg plodovk gojijo še druge, manj znane rastline. Med njimi je enoletni, nenehno rumeno cvetoči aromatični grmiček z vonjem po pehtranu. Nabrali smo še irsko čipko in perujsko črno meto. Vse so sicer žametnice in užitne.
Na Colu nad Ajdovščino skrbijo, da stara kmečka opravila ne gredo v pozabo, zato del travnikov vsako poletje kosijo kot nekoč - s koso. Tamkajšnje društvo Trillek že nekaj let obujaja običaj košnje po starem.
Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.
Starodavna obrt svilgojstva je v naših krajih izumrla. Zelo razvita je bila na goriškem. Na tržaškem pa je bila predvsem dragocena dopolnilna dejavnost. O tem pričćajo številne murve, zasajene po zamejskiih vaseh. Pred nedavnim se je v svilogojstvu preizkusil Vincent Legissa iz Prečnika.
V Novi Vasi so že 13-tič pripravili praznik vina in česna, ki je v piransko zaledje, kljub vročemu vremenu, privabil precej obiskovalcev. Na stojnicah so lahko okusili veliko kulinaričnih dobrot in spoznali stare običaje. Letošnja letina česna je zaradi obilice dežja skromnejša in zaloge so zato kmalu pošle, pridelovalci prazniku pripisujejo velik pomen zaradi povezovanja in promocije podeželja.
V Sloveniji je 37 lokalnih akcijskih skupin, gre za t.i. lokalna partnerstva, kjer pobude za razvoj na področju turizma ali kmetijstva, prispevajo posamezniki. Mnogi so s tem denarjem ali začeli ali nadgradili svojo dejavnost. Letos se je tako začelo že tretje programsko obdobje Leader, ki bo trajalo do 2027. Las-om pa je bilo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj, razdeljenih skupno 84,55 milijonov EUR evropskih sredstev.
Letina sivke in smilja je pod streho. Pri Renčljevih v Povirju povedo, da je bilo letos zaradi dežja veliko dela na poljih, sicer bi dišavnice prerasel prevel. Ne ravno idealno vreme za sivko in smilj, ki se sicer odlično počutita v izrazito sušnih in sončnih razmerah.
Na Avški gmajni je po dolgih letih ponovno slišati kravje zvonce. Pase se jih, kar velika čreda. Planina Čaven - Avška gmajna leži na robu Trnovske planote. Vasi Avče, ki leži v soški dolini, je to gmajno podarila avstrijska cesarica Marija Terezija. Agrarna skupnost Avška gmajna, ki je dobila po denacionalizaciji zemljo nazaj, je pred tremi leti začela ponovno s pašo živine.
Tokratno oddajo začenjamo na planini Čaven, na Avški gmajni, za katero skrbi agrarna skupnost Avška gmajna. Tam se po nekaj desetletjih ponovno pasejo krave. Spustili se bomo tudi v dolino, kjer ob reki Vipavi gojijo mini lubenice. Zatem se bomo odpravili na Kras in videli, kako žanjejo sivko. Izvedlei boste, koliko denarja se namenja Lokalnim akcijskim skupinam in kaj s tem denarjem počno. Bili smo na prazniku česna v Novi vasi nad Dragonjo. Spoznali boste mladega zmajeca, ki se je začel ukvarjati s svilogojstvom. Na koncu pa bomo še pokosili pašnik po starem, s koso v roki in oslo za pasom.
Tokratna oddaja je mačje obarvana. Pogovarjali smo se z dvema predanima skrbnikoma prostoživečih mačk. Spoznali smo pisano mačjo druščino na Učnem poligonu za samooskrbo Dole. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SKALNJAK JE DOKONČAN Skalnjak Sebastjana Liparja bo tokrat dokončan. Tudi leva stran je bila urejena, na vrhu rahle brežine pa sta z Ana-Marijo posadila žumero. Ta palma je prezimna do - 10 st. C. Drobnim sončnicam podobne sanvitalije osvežijo reciklirana bela lonca, mesto dobi tudi zanimiv iglavec, čuga. KROGLICE IZ BOKAŠI POTIČKE Za pomoč pri dezinfekciji Mozirskega gaja je ob začetku počitnic prišel prav vsak par rok. Obiskovalci lani skoraj v celoti prenovljenega in z rastlinami oživljenega parka slovenskih vrtnarjev so oblikovali kakih 2 tisoč kroglic z efektivnimi mikroorganizmi. Ko dozorijo, bodo z njimi dezinficirali ribnike. POLETNA NEGA OKRASNIH RASTLIN V zavetju skalnatih sten v okolici Ajdovščine Ingrid Marc goji številne vrtnine. Zelo ljube ji okrasne rastline še posebej neguje v nadzorovanih kotičkih. Ob steklenjaku, polnem plodovk, se bohotijo hortenzije, ki pa imajo opešane liste. Svetuje Nevenka Breznik Beton iz kluba Gaia. navrtu@rtvslo.si
Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.
V Veržeju smo se ustavili na ekološki kmetiji Rozmarič. V zadnjem desetletju so se z živinoreje preusmerili v poljedelstvo. Za gospodarjenje s travinjem so ob ustreznem vremenu potrebni tudi primerni tehnološki ukrepi. Predstavi nam jih dr. Branko Kramberger s FKBV v Mariboru. Goričko je znano po pridelavi odličnega bučnega olja. Kmetija Vlaj iz Bodoncev je kakovost lastnega bučnega olja potrdila na svetovnem ocenjevanju kakovosti živil Monde Selction. Obiskali smo družinski čebelarstvi, ki znanje in izkušnje uspešno prenašata na mlajše generacije.
Gost dr. Branko Kramberger, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Goričko je znano po kakovostno predelanem bučnem olju. Kmetija Vlaj iz Bodoncev je kakovost v predelavi bučnic potrdila s sodelovanjem na svetovnem ocenjevanju kakovosti živil Monde Selection, ki je potekalo v Bruslju. Že tretjič doslej so prejeli zlato priznanje za kakovost zaradi tega so letos prejeli Mednarodno nagrado za visoko raven kakovosti - International High Quality Tropy 2024.
V Sloveniji imamo rekordno število čebelarjev na prebivalca, več kot 11 tisoč registriranih čebelarjev. Dolgo je čebelarstvo veljalo za ljubiteljsko dejavnost, s katero se pretežno ukvarjajo mlajši upokojenci. V zadnjih desetih letih pa se je povprečna starost slovenskih čebelarjev nekoliko znižala, s čebelarjenjem se ukvarja več mladih. Obiskali smo družinski čebelarstvi, njun uspeh je rezultat uspešnega dela dveh generacij.
Med člani letos ustanovljenega pomurskega ekološkega društva Rodna Gruda je tudi družinska kmetija Rozmarič iz Veržeja. Za ekološko pridelavo so se odločili pred desetimi leti in v nekaj letih iz mešane živinorejske kmetije prešli v poljedelsko pridelavo. Posebnost ekološke kmetije Rozmarič je tudi njihova inovativnost, saj s svojim tehniških znanjem znajo prilagoditi marsikateri stroj za obdelavo tal in tako prihranjen denar vlagajo v razvoj kmetije.
Iz samo ene celice, ki jo najdemo v naravi, je mogoče proizvesti proteine. Postopek intenzivno razvijajo v finskem podjetju Solar Food. Mladi Danki razvijata higienske pripomočke iz trajnostnih materialov, tudi konoplje. Avstrijsko zagonsko podjetje je razvilo platformo za nakup in izmenjavo obnovljive energije med različnimi ponudniki in porabniki; v tej mreži sami določajo ceno elektrike. V Bologni pa profesorji skupaj s študenti razvijajo električni dirkalni avtomobil Emilija.
V poletni izdaji oddaje O živalih in ljudeh se bomo spomnili našega obiska v Zavetišču za zlorabljene medvede Arbesbach v Spodnji Avstriji. Pobliže spoznavamo mestne golobe in razbijamo predsodke povezane z njimi. Predstavljamo pogorelčka. Spoznavamo sviloprejke, ki so v svojem kratkem življenju pravo darilo narave. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Neveljaven email naslov