Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Marmorirana smrdljivka lahko povzroča škodo na plodovih breskev, marelic, hrušk in jabolk. Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad. Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.
Kako poteka transport organizmov za biotsko varstvo rastlin in kako jih lahko uporabljamo?
Kako pridemo do organizmov, ki so koristni za biotsko varstvo rastlin in dovoljeni za uporabo? Bioplanet je italijansko podjetje, ki goji take koristne žuželke.
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica raziskujejo in uporabljajo naravne sovražnike škodljivca marmorirana smrdljivka.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Zakonca Goljevšček sta leta 2005 poslovni izziv in poslanstvo našla v izvajanju terapij s pomočjo konja. Vse, kar počneta, temelji na lastnem razvoju, pravita ustanovitelja zavoda Nazaj na konja. Ta ima sedež v Konjeniškem parku Starošince in je bil prva slovenska nevladna organizacija z vizijo uresničevanja celostnega pristopa k obravnavi oseb s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju s pomočjo konja. V hlevu imajo 19 konj, od tega 10 terapevtskih. Ekipa 11 sodelavcev in 15 prostovoljcev pripravlja tudi številne druge dejavnosti, kot so počitniški tabori za otroke in mladostnike, spoznavne družinske urice, programi za podjetja in šola jahanja. Gostje lahko pri njih tudi prenočijo. Za ta namen so pred petimi leti na posestvu uredili lesene počitniške hiške, v katerih je prostora za 34 ljudi. Prav zdaj začenjajo nov petletni projekt vzpostavitve večgeneracijskega centra Stičišče, ki bo deloval na območju celotnega Spodnjega Podravja.
Ivan Juretić gradi planinska zavetišča v hrvaških gorah. Pri tem se mu vedno, brez kakršnega koli povabila pridružijo posamezniki, ki so se pripravljeni spopasti z njegovim novim podvigom. Dovolj je, da jim sporočijo kraj in čas akcije, in ni naloge, ki je ta ekipa navdušencev ne bi opravila. Tako nastajajo prav posebni projekti. Takšni, ki omogočajo tudi pogled na svet s ptičje perspektive.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. So nas napisali, oziroma kar prečitali, Butalci? Nas Milčinski pozna bolje, kot poznamo sami sebe? Takole pravi: ”In takih ljudi je povsod dosti, česar ne vidijo, ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni." "Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh kraji mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve tri hiše imajo nadstropja, jim pra-vijo graščine. Ime je vasi Butale" Tako začenja Fran Milčinski pripo-vedko o Butalcih, knjigo, ki smo jo vsi brali, ki jo vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Butalci veljajo za eno največjih slovenskih knjižnih uspešnic vseh časov. V raznih oblikah in z različnim izborom zgodb so do zdaj izšli že kakih dvajsetkrat, be-remo jih od otroštva do odraslosti in vsakokrat jih drugače razumemo. Butalci so bili v slovenski literarni zgodovini precej zapostavljeni, težave pa so bile tudi z literarno zgodovinsko umestitvijo - čeprav je Milčinski ustvarjal v času realizma in naturalizma, bi mu težko nadeli oznako realist. Bil je pač humorist. In ta oznaka ga je stala kanona. Toda sogovornik ddr. Igor Grdina v oddaji jasno pove: “V živem kanonu so še kako prisotni, legije navadnih bralcev navsezadnje legitimirajo delo; je pa Milčinski izjemen stilist, samo še Ivan Cankar je imel v tisti generaciji tako prepoznaven slog.”
Kmetijski ministri jugovzhodne Evrope so konec poletja razpravljali o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji ter podpisali memorandum o sodelovanju na tem področju. V Sloveniji si želimo predvsem povečati obseg kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in količino ekoloških živil na trgu. O pomenu in izzivih Javne službe kmetijskega svetovanja v prihodnosti so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lani.
V Mariboru so se pred dnevi sestali kmetijski ministri jugovzhodne Evrope na posvetu o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji. Po podpisu memoranduma o sodelovanju na tem področju so si ogledali tudi praktičen primer kmetovanja po trajnostnih smernicah - zeliščno kmetijo Štajerska Sivka v zaledju Maribora, kjer so jim predstavili tudi lokalno ponudbo štajerskih ekoloških kmetij.
V sedanjem Programskem obdobju SKP je ekološko kmetijstvo uvrščeno med kmetijske dejavnosti, ki jim snovalci strategije namenjajo največ pozornosti. Ob povečanju kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in povečanju ekoloških živil na trgu, želijo predvsem ozavestiti širšo javnost o pomenu tovrstne trajnostne kmetijske pridelave v sožitju z naravo.
Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lansko leto. To velja tudi za najbolj vzhodnega pridelovalca hmelja pri nas - kmetijsko gospodarstvo Sat - Jeruzalem Ormož.
Javno službo kmetijskega svetovanja izvajajo v vseh osmih KGZ po Sloveniji, vendar je vloga kmetijskih svetovalcev prilagojena kmetijskim panogam in zahtevam na območju zavodov. Svetovalno službo v kmetijstvu opravlja okoli 320 ljudi. O pomenu te službe in izzivih v prihodnosti, pa so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Neveljaven email naslov