Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Šempetru v Savinjski dolini sta Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine v tem tednu pripravili 8. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Srečanje je gostilo podjetje SIP, poleg razprave o aktualni problematiki mladih v kmetijstvu, so pripravili tudi predavanje o svetu umetne inteligence ter ogled proizvodnje v SIP-u.
Obiskali smo kmetijo Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so pred nekaj leti prešli z vezane na prosto rejo goveda. Ugotavljajo, da ima prosta reja sicer številne prednosti, razkrile pa so se tudi nekatere slabosti.
Oddelek za zootehniko je le eden od oddelkov Biotehniške fakultete v Ljubljani, na katerih se mladi izobražujejo za poklice s področij kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Na oddelku za zootehniko se je naša ekipa mudila na informativni dan, na katerem so bodočim študentom osvetlili pomen zootehnike v sodobni družbi in predstavili karierne možnosti po zaključenem študiju.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Obiskali smo ustanovo Čudežne zverinice na Bledu, ki deluje kot neformalno zavetišče za eksotične živali in ozavešča o pravilni skrbi za različne eksotične živali. Spoznali smo posvojeno psičko Izobelo, predstavnico lurcherjev. Svetujemo, kako z uporabo pozitivnih metod nagrajevanja mačke naučimo različne življenjske veščine in trikce. Predstavljamo predstavnico živorodnih rib – rumeni moli. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Lansko obilje padavin je botrovalo odločitvi Sebastjana Liparja, da na terasi postavi visoko gredo. Dolga je 4 metre, široka 70 cm. Vanjo sadi zelenjadnice in začimbnice, ki jih uporablja v letni kuhinji. Februarja je očistil prezimne vrtnine, posadil česen in porezal figo, ki gredo senči poleti. ZIMSKA REZ AKTINIDIJE Majhno teraso hiše ob vinorodnem Bizeljskem že trideset let prekriva aktinidija. Če bi jo razgrnili, bi površina brajde znašala le od 10 do 12 kvadratnih metrov, z nje jeseni naberejo okrog 300 sadežev. Da aktinidija dobro obrodi, hkrati pa ne prekrije še strehe, skrbi Primož Dececco, ki pravi, da je rez najbolje opraviti v prvi polovici februarja. KO ZACVETI SOBNA RASTLINA Veseli smo, ko nas s cvetenjem razveseljujejo sobne rastline, za katere redno skrbimo. Veselje je toliko večje, če zacveti lončnica, za katero sploh ne vemo, kakšne cvetove ima. To se je zgodilo zakoncema Legradić v Cerkljah na Gorenjskem. Zacvetela je stara zmajevka.
Majhno teraso hiše ob vinorodnem Bizeljskem že trideset let prekriva aktinidija. Če bi jo razgrnili, bi površina brajde znašala le od 10 do 12 kvadratnih metrov, z nje jeseni naberejo okrog 300 sadežev. Da aktinidija dobro obrodi, hkrati pa ne prekrije še strehe, skrbi Primož Dececco, ki pravi, da je rez najbolje opraviti v prvi polovici februarja.
Lansko obilje padavin je botrovalo odločitvi Sebastjana Liparja, da na terasi postavi visoko gredo. Dolga je 4 metre, široka 70 cm. Vanjo sadi zelenjadnice in začimbnice, ki jih uporablja v letni kuhinji. Februarja je očistil prezimne vrtnine, posadil česen in porezal figo, ki gredo senči poleti.
Veseli smo, ko nas s cvetenjem razveseljujejo sobne rastline, za katere redno skrbimo. Veselje je toliko večje, če zacveti lončnica, za katero sploh ne vemo, kakšne cvetove ima. To se je zgodilo zakoncema Legradić v Cerkljah na Gorenjskem. Zacvetela je stara zmajevka.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti
Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.
V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.
Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije krof že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov.
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v svoji bogati zbirki hrani tudi Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Po temeljiti prenovi je zdaj tudi prvič odprla vrata javnosti. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik: grafike, slikarstva in umetniške publikacije. Svoje delo zanimivo povezuje tudi z razumevanjem umetne inteligence. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin se je s svojo fotografijo uveljavil tako doma kot v svetu. Danes pa mojster fotografije, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola iz Šalke vasi na Kočevskem se prenaša iz roda v rod. Ljubezen do ustvarjanja z lesom, rezbarjenja, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Krof je kralj pusta. V tem času se znajde na krožniku skoraj vsakega slovenskega doma. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije, pa ta slaščica že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov skozi vse leto.
Neveljaven email naslov