Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nad Kamnikom stoji več kot 350 let stara hiša, Budnarjeva domačija, edinstven živi muzej.
Vse, kar pri svojem delu uporabi in naredi oblikovalka Natja Jankovič, je posebno. Tudi skrbno izbran les, pri katerem posebno pozornost namenja njegovim grčam in letnicam. Velika ljubezen do lesa in starih predmetov ter spoštovanje okolja in kulturne dediščine sta Alenko Nose, mojstrico obnavljanja starih predmetov, pripeljala do restavriranja pohištva. Oblikovalka keramike Brigita Gantar živi in ustvarja daleč proč od mestnega vrveža. Njen atelje obdaja narava – pogled se ustavi na brezmejnih pašnikih in travnikih. Oblikovalec kovin Robert Jurak najpogosteje ustvarja iz železa, ki ga kombinira z lesom, glino in drugimi materiali. Plod njegove brezmejne domišljije so domišljijske skulpture in umetniški kipci. Nad Kamnikom stoji več kot 350 let stara hiša, Budnarjeva domačija, ki je edinstven živi muzej. Kmečko bivališče, v katerem se zdi, da je čas obstal, omogoča vpogled v preprosto življenje slovenskih prednikov.
Oblikovalec kovin najpogosteje ustvarja iz železa, ki ga kombinira z lesom, glino in drugimi materiali.
Oblikovalka keramike živi in ustvarja daleč proč od mestnega vrveža. Njen atelje obdajajo brezmejni pašniki in travniki.
Velika ljubezen do lesa in starih predmetov ter spoštovanje okolja in kulturne dediščine sta jo pripeljala do restavriranja pohištva.
Oblikovalka v ateljeju v stari istrski hiši iz lesa ustvarja unikatne izdelke.
Projektu Evropske unije, ki pomaga posameznim prostoživečim vrstam in različnim habitatom, se je leta 2021 pridružila tudi Slovenija.
Oblikovalka keramike Hana Karim je s svojimi izdelki zaslovela po širnem svetu. Najprej se je lotila izdelovanja nakita, prepoznavnost pa je dosegla z oblikovanjem uporabne keramike – posode. Arhitekt Matej Zorec izdeluje zanimive unikatne ure. Vsaka je samosvoja skulptura z močnim vsebinskim ozadjem. Najpogosteje išče navdih v legendah in ljudskem izročilu. Slovenija velja za deželo gradov. Med enega najstarejših spada mogočen pred kratkim prenovljen grad Podčetrtek, ki ga prvič omenjajo v 12. stoletju. Ob reki Sotli, pod goro Rudnico, nedaleč stran od glavne ceste, ki povezuje Obsotelje z drugimi kraji Slovenije in Hrvaške, leži vasica Olimje z veličastno cerkvijo in samostanom ob njej. Evropska unija že več kot 30 let prek programa LIFE finančno podpira naravovarstvene projekte v posameznih državah članicah. Projektu se je leta 2021 pridružila tudi Slovenija.
Ob reki Sotli, pod goro Rudnico leži vasica z veličastno cerkvijo in samostanom ob njej. Ponaša pa se tudi z nazivom najlepša vas v Evropi.
Prvič ga omenjajo v 12. stoletju. Po več desetletjih žalostnega propadanja ga je leta 2020 odkupila občina Podčetrtek in ga temeljito prenovila.
Arhitekt in grafični in industrijski oblikovalec že dve desetletji izdeluje zanimive unikatne ure.
Oblikovalka keramike je s svojimi prepoznavnimi izdelki zaslovela po širnem svetu.
Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov. Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi. V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije. Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle. Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle.
V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije.
Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov.
Pogled z njenega vrha seže na eni strani daleč na primorsko pokrajino, na drugi strani pa na visoke Julijske Alpe. Pozimi se tu odpre znano smučišče, poleti pa postane pravi raj za planince.
V vsakem udarcu kladiva oblikovalca nakita in drugih predmetov iz žlahtnih kovin Christopha Steidla Porente se kali neka zgodba. Edini zlatar in srebrokovač v Sloveniji, po rodu Bavarec, se je te stare rokodelske obrti izučil v delavnicah benediktinskega samostana v zlatarski šoli v Würzburgu. Tkanje je bilo nekoč ena najbolj razširjenih obrti v Sloveniji. Po prvi svetovni vojni, ob pojavu hitrejših industrijskih statev in novih tkanin, pa je zanimanje za to obrt začelo upadati. Danes se s tkanjem v Sloveniji ukvarja le še kakih 20 ljudi, ena od njih je Mojca Tomšič. Selšček je majhna vas na cesti med Cerknico in Rakitno na Notranjskem. Tu živi le nekaj več kot 150 prebivalcev. Vendar je to prav posebna vas. Vas velikega slovenskega umetnika Maksima Gasparija. Tradicionalne panonske hiše, narejene iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo pod imenom cimprače, so danes prava redkost, čeprav so bile še v začetku 20. stoletja pomemben del stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva v Prekmurju. Med Gorenjsko in severno Primorsko je čudovita Soriška planina ali Sorica, kot ji pravijo domačini. Pogled z njenega vrha seže na eni strani daleč na primorsko pokrajino, na drugi strani pa na visoke Julijske Alpe.
Neveljaven email naslov