Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lutkar, ki s potujočim gledališčem na svoj način raziskuje svet in življenje v njem.
Eden najpomembnejših muzejev slovenske bitnosti, ki ohranja materialno in duhovno dediščino, pričevanja o narodnih šegah in navadah, rokodelskih spretnostih in obrti, je Slovenski etnografski muzej. Svojo 100-letnico obeležuje z več zanimivimi razstavami in dogodki. Dediščino pa ohranja tudi Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, kjer se na enem mestu združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo. Galerija se namreč poleg bogate stalne zbirke slovenskih ilustratork in ilustratorjev pohvali tudi s številnimi odmevnimi razstavami s področja likovne umetnosti. Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, eden največjih evropskih naravoslovcev. Po študiju medicine je prišel v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Scopoli je postal prvi rudniški zdravnik. Svoje življenje je zapisal proučevanju bolezni rudarjev, ob tem pa se je posvečal raziskovanju okoliškega rastlinskega in živalskega sveta. Scopoli, ki velja za slovenskega Linnéja, je na podlagi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika. Ta izjemno ogrožena vrsta hrošča je ponekod v Evropi že izumrla. Ljubljana pa se lahko pohvali z eno izmed največjih populacij puščavnika v Sloveniji. Svet in življenje okoli nas pa s potujočim gledališčem papirteatrom že štiri desetletja na svoj način raziskuje lutkar Brane Solce. Izdelovalec lutk, scenograf, dramaturg, režiser, glasbenik in animator je preteklo desetletje s svojimi velikimi lutkami sodeloval na političnih protestih in se tako angažiral tudi kot družbeni aktivist.
G. A. Scopoli je na osnovi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika.
Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli – eden največjih evropskih naravoslovcev, ki je v Idriji postal prvi rudniški zdravnik.
Na enem mestu se združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo.
Svojo obletnico obeležuje z nizom zanimivih razstav in dogodkov.
Andraž Mihelin skupaj z ekipo ustvarja vrhunske jadrnice.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Skrivnostno kraško jezero se razkrje pod prepadnimi stenami v bližini Idrije.
Znan slovenski harmonikar ruši stereotipe o veseljaškem inštrumentu.
Štiri umetnice v Škofji Loki ustvarjajo unikatne izdelke v različnih, zelo zanimivih tehnikah.
»Če je vreme lepo, gre modelar na letališče, ko pa je grdo, je v delavnici.«
Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica.
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo. Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje. Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919. Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.
Nad delavnico Marka Kvedra je našel svoj prostor tudi muzej, ki prikazuje zgodbo ustvarjanja v lesu.
V unikatnih zgodovinskih kostumih je všita tudi zgodba časa, ki ga ta pripoveduje.
Koliščarske vasi so živele pred 5000 leti, kolišča pa so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in o času.
V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
Neveljaven email naslov