Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Procesi spomina in pozabe v javnem prostoru so predmet raziskovanja raziskovalno – umetniške skupine .
O kulturnem in družbenem ozadju ter pomenu brkov in brade priča stara postojnska brivnica, danes živi muzej.
Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico tistih sodobnih svetovno priznanih mojstrov fotografije, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Gornja Radgona je splošni javnosti znana predvsem po svojih goricah, vinskih kleteh in pridelavi penin. Vendar ima to mesto ob državni meji na bregu reke Mure kar nekaj zanimivosti. Med drugim tudi Mestni muzej Špital in srednjeveški grad na hribu, ki mu je novodobni lastnik nadel ime Chateau Agata. Mitski park na območju vasi Rodik na zahodu Slovenije v sebi nosi bogastvo izročila nematerialne kulturne dediščine, materializirane skozi pokrajino. Mitska pot sprehajalca popelje skozi svet predkrščanskih resnic in naukov, kako živeti v sozvočju z naravo. Orgelska umetnost je pomemben element evropske kulturne identitete. V Sloveniji je tradicija orglarstva in izdelovanja orgel zelo bogata, pri čemer pa je zelo zanimivo tudi mešanje sredozemskega in srednjevropskega kulturnega vpliva. Pravijo, da je bog, še preden je sebi ustvaril brado, ustvaril brivca. No, brivnice so kot obrt začele vznikati šele v drugi polovici 18. stoletja. Da bi ljudi spodbudil k britju, je ruski cesar Peter I. Veliki leta 1705 uvedel celo davek na brado. Po njegovem mnenju je bila namreč znak nekulturnosti. O kulturnem in družbenem ozadju ter pomenu brkov in brade priča stara postojnska brivnica, ki je postala živi muzej.
V Sloveniji je tradicija orglarstva in izdelovanja orgel zelo bogata, pri čemer pa je zelo zanimivo tudi mešanje sredozemskega in srednjevropskega kulturnega vpliva.
Gornja Radgona, mesto ob državni meji na bregu reke Mure ima kar nekaj zanimivosti - med drugim tudi Mestni muzej Špital in srednjeveški grad na hribu.
Mitski park na območju vasi Rodik na zahodu Slovenije v sebi nosi bogastvo izročila nematerialne kulturne dediščine, materializirane skozi pokrajino.
Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin je eden redkih sodobnih mojstrov fotografije, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu.
V etnografski zbirki Gorenjskega muzeja poleg vseh drugih predmetov ljudske umetnosti in obrti hranijo kar 120 umetelno poslikanih kmečkih skrinj.
Marta Jakopič Kunaver je vsestranska umetnica – solopevka sopranistka, pesnica in esejistka, arhitektka in oblikovalka, predvsem pa je znana kot slikarka. Predstavila se je na številnih razstavah, s svojimi sakralnimi deli pa je opremila več cerkva in kapel. Samuel Grajfoner, dedič znamenite ljubljanske grafične šole uspešno nadaljuje pomemben del slovenske grafične umetnosti. Je eden najzanimivejših sodobnih slovenskih grafikov in cenjen profesor na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru. Slovenska etnološka dediščina je s svojo izvirnostjo in slikovitostjo pogosto izhodišče za sodobno oblikovanje spominkov. Kolekcija Slovenski ornament je estetsko zasnovana, kakovostno izdelana in ima uporabno vrednost, nastala pa je na podlagi ornamentov, ki jih je zbral in izrisal Jože Karlovšek. V stari lectarjevi hiši v Kamniku še živi duh 300-letne tradicije oblikovanja in izdelave sveč zdaj že desete generacije svečarjev. Leta 1950 je začel v hišo prihajati Jože Plečnik. Po njegovi idejni zasnovi in mentorstvu so nastale tako imenovane Plečnikove sveče, ki jih izdelujejo še danes. V etnografski zbirki Gorenjskega muzeja poleg vseh drugih predmetov ljudske umetnosti in obrti hranijo kar 120 umetelno poslikanih kmečkih skrinj. Najstarejša ohranjena izhaja iz 17. stoletja in je poslikana z geometrijskim vzorcem. Pogosta motiva sta bili tudi rastlinska vitica in rozeta. Prav po motivih, koloritu in izdelavi se posamezne delavnice razlikujejo. Vidijo se tudi razlike v spretnosti, kajti nekateri slikarji so bili šolani, drugi pa samouki.
V stari lectarjevi hiši v Kamniku še živi duh 300-letne tradicije oblikovanja in izdelave sveč.
Slovenska etnološka dediščina je s svojo izvirnostjo in slikovitostjo pogosto izhodišče za sodobno oblikovanje spominkov.
Grafik Samuel Grajfoner uspešno nadaljuje pomemben del slovenske grafične umetnosti.
Slikarka Marta Jakopič Kunaver je s svojimi sakralnimi deli opremila več cerkva in kapel.
Nekoč vsakdanja ali pa le praznična hrana se danes spet vrača na krožnike vrhunske kulinarike.
Janja Garnbret, najboljša športna plezalka na svetu. Olimpijska zmagovalka in prva ženska, ki je v skali na pogled preplezala smer z oceno 8c. Ob vsem tem pa je v ospredju njen nasmeh, ki priča o čistem užitku, ki ji ga ponuja plezanje. Fimski režiser Jan Cvitkovič se je s filmom srečal po naključju. Potreboval je denar za popravilo avta in spisal scenarij na scenarističnem natečaju. Dobil je denar, popravil avto. In sledile so filmske uspešnice, ki so mu prinesle pomembne slovenske in mednarodne nagrade. Oblikovalka Tina Princ je pred dobrim desetletjem začela raziskovati gazo – material, ki ga spoznamo že ob rojstvu. In prav gaza je tudi bistvo zgodbe Things I Miss, ki nosi sporočilo o novem odnosu do tkanin in materialov, s tem pa do oblačil in mode. V Londonu je bila leta 2016 v medijih prepoznana kot ena izmed 10 najboljših trajnostnih blagovnih znamk na svetu. Arhitekt in kipar Jože Brumen velja za enega najpomembnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev druge polovice dvajsetega stoletja. Pogled v njegov obširni opus je razkrila razstava v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Fundacije Brumen in Društva Pekinpah. Gorenjci so znali preživeti ob tistem, kar so pridelali na njivah in vrtovih. Ob praznikih so bile na mizi dobrote kot so koline, štruklji in potica, ob vsakdanjih dneh pa močnik, kaša in zelje. Danes se tudi vrhunski gastronomi vračajo k lokalno pridelani hrani po starih receptih.
Arhitekt, kipar in pionir oblikovanja na področju vidnih sporočil.
Oblikovalka oblačil in vizionarka oblikovanja doma in v svetu.
Arheolog, scenarist in eden najbolj uspešnih slovenskih filmskih režiserjev.
Olimpijska prvakinja in najboljša športna plezalka na svetu.
Najprej smo se ustavili v Adlešičih, kjer še vedno izdelujejo domače laneno platno po starem postopku, tu pa so doma tudi znane belokranjske pisanice. V Škofji Loki smo spoznali klobučarstvo, zelo staro rokodelsko dejavnost na Slovenskem. Škofjeloški klobučarji naj bi skupaj s kranjskimi že leta 1633 ustanovili klobučarski ceh. Da ne bi znani loški klobuki povsem izginili, si danes prizadeva klobučarski mojster Matjaž Rešek. O srednjem veku priča tudi zelo slikoviti grad Rajhenburg, ki se dviga na razglednem skalnem pomolu nad sotočjem rek Brestanica in Sava. Mesto Kranj je dobilo novo razgledno točko – zvonik cerkve sv. Kancijana. Razgledna ploščad se dviga kar 40 metrov nad mestom in ponuja izjemne poglede. Ni ga fotografa, ki bi se ne spomnil prve fotografije, ki ga je potegnila v svet fotografije. Za Alana Kosmača je to fotografija silhuete njegove mame ob morju, ki jo je davno posnel njegov oče.
Neveljaven email naslov