Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 2000 dih jemajočih nastopov v 10 letih v 50 državah sveta.
Arhitekt Miran Kambič je svoje znanje – arhitekturo – združil s svojo ljubeznijo – fotografijo.
Tivoli je s svojo neokrnjeno naravo del 460 hektarjev velikega krajinskega parka.
Sodobne hibridne podobe Zore Stančič prestopajo meje grafičnega medija in se vpisujejo v širok bazen sodobne vizualne umetnosti.
»Glasba je napad na čustva. Kako bi sicer pripravil množico, da z rokami v zraku kričijo refren komada priljubljenega benda?"
Sredi Ljubljane stoji Glanzeva stavba, kjer domuje slovenski parlament. Hram demokracije, kjer se je oblikovala slovenska zgodovina, danes velja za pomemben del slovenske kulturne dediščine. Iz Ljubljane pa prihaja tudi Zvonko Drobnič, ki se je pred pol stoletja učil steklopihaštva. Takrat si seveda ni niti predstavljal, da bo ta poklic nekoč izumrl. Danes je eden zadnjih, ki pihajo laboratorijsko steklo na odprtem ognju. Slovenski izraz kras je postal sinonim za pokrajine z značilnimi kraškimi pojavi po vsem svetu. Notranjski muzej v Postojni se v svoji 70 letni tradiciji ponaša s pomembno vlogo raziskovalca in čuvaja bogate slovenske kraške dediščine. Na Slovenskem pa je zelo bogata tudi čebelarska tradicija. Med znamenite posebnosti sodijo poslikane panjske končnice. Na Bovškem njihove replike izdeluje Tomislav Rene Čopi. Na koncu pa v oddaji predstavimo še kitarista in skladatelja Miha Guština Guštija: »Glasba je napad na čustva. Kako bi sicer pripravil množico, da z rokami v zraku kričijo refren komada priljubljenega benda? Nenazadnje so v vojnah uporabljali boben, da je dvigoval adrenalin.«
Med znamenite posebnosti čebelarske tradicije sodijo poslikane panjske končnice. Njihove replike izdeluje Tomislav Rene Čopi.
Notranjski muzej v Postojni se v svoji 70 letni tradiciji ponaša s pomembno vlogo raziskovalca in čuvaja bogate slovenske kraške dediščine.
Zvonko Drobnič se je pred pol stoletja učil steklopihaštva. Danes je eden zadnjih, ki pihajo laboratorijsko steklo na odprtem ognju.
Glanzeva stavba, kjer domuje slovenski parlament, danes velja za pomemben del slovenske kulturne dediščine.
Primož Krišelj svoje znanje predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.
Zadnji slovenski poznobaročni slikar Leopold Layer je živel na prelomu iz 18. v 19. stoletje, torej v času francoske revolucije in Napoleonovih osvajanj Evrope. Tudi danes najdemo njegova dela v galerijah, muzejih in cerkvah. Sredi Ljubljane ima svoj atelje oblikovalka keramike Bojana Ristevski Mlaker. V prepletu tradicije različnih kultur nastajajo sodobni unikatni izdelki s prav posebnim, prepoznanim pečatom umetnice. Kriški podi so visokogorska kraška planota na severozahodnem delu države, ki se poleti spremenijo v pravi visokogorski botanični vrt. Planinsko polje skozi letne čase spreminja svojo podobo. Nekoč dolina mlinov in žag ter strateških srednjeveških utrdb skriva tudi številne vhode v skrivnostne in mistične podzemne jame. Obiskali pa smo tudi kmetijo Primoža Krišlja, ki ne le, da dobro gospodari, temveč svoje znanje neprestano predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.
Planinska jama velja za skrivnostno in mistično plat kraškega sveta.
Kraška planota Kriški podi se poleti spremeni v pravi visokogorski botanični vrt.
Atelje v središču Ljubljane priča o prepletu različnih tradicij ustvarjanja v glini.
Leopold Layer velja za zadnjega slovenskega poznobaročnega slikarja.
Kamišibaj je edinstvena predstava, kjer pripovedovanje zgodb poteka ob slikah, vloženih v lesen oder.
Slovenski magazin tokrat predstavlja eno najpomembnejših slovenskih kipark Dragico Čadež, ki s svojim obsežnim opusom spada med najpomembnejše slovenske moderniste. Škofjeloško hribovje v sebi skriva številne zanimive zgodbe. Eno teh piše Stanislav Lamovšek, ki se je zapisal stari tradiciji izdelave lesenih izdelkov – ročnemu strugarstvu. Darko Korošec iz Ljubljane izdeluje številna različna ljudska glasbila. Med njimi je kar nekaj takih, na katera so nekdaj na Slovenskem potujoči in vaški godci igrali po veselicah, ženitovanjih in ob opravljanju kmečkih del. Štanjel velja za eno najstarejših in najlepših kraških naselij, ki je vse do danes ohranilo svojo srednjeveško podobo. V eni izmed obnovljenih starih vaških hiš je danes postavljena pregledna etnološka zbirka. Skozi pripovedovanje zgodb nenehno odkrivamo bogato kulturno raznolikost našega sveta. Kamišibaj je edinstvena predstava, že skoraj desetletje pa zaseda tudi pomemben del slovenskega kulturnega prostora.
V eni izmed obnovljenih štanjelskih kraških hiš je danes postavljena etnološka zbirka.
Darko Korošec izdeluje različna ljudska glasbila, tudi takšna, na katera so nekoč igrali vaški godci.
Neveljaven email naslov