Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Univerza100 - Arhiv

Bruna Žuber, pravnica: Obštudijske dejavnosti so dobra naložba v poklicno kariero

Bruna Žuber, pravnica z izkušnjami v sodstvu, odvetništvu in zdaj na fakulteti, pozdravlja odločitev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, da oblikuje enovit petletni program študija prava, ki bo kmalu vložen v postopek akreditacije.

"Uniformirane postave ne smejo lomastiti po posvečenem prostoru mišljenja"

Del aktivnih in upokojenih univerzitetnih profesorjev in intelektualcev se je odločil za protest, ker so bili v torek pred slovesno akademijo ob 100-letnici ljubljanske univerze navzoči vojaki.

"Habsburška monarhija je bila inkubator, ne pa ječa narodov"

Na območju današnje Slovenije so bili v času habsburške monarhije sprva v uporabi trije različni jezikovni standardi. Prekmurski v ogrski polovici, vzhodnoštajerskega pa so kmalu racionalno poenotili v skupnega novoslovenskega, ker "ni imel smisla".

100 let ljubljanske univerze: priložnost za slavje, pa tudi razmislek

"S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več," je jezikoslovec Fran Ramovš na današnji dan pred natanko sto leti začel čisto prvo predavanje v okviru na novo ustanovljene Univerze v Ljubljani.

Matic Može, inženir strojništva: Strojništvo je za Slovenijo izjemno pomembno, a premalo cenjeno

Matic Može meni, da strojniški poklic v Sloveniji ni toliko cenjen, kot bi moral biti in da si inženirji strojništva zaslužijo podoben ugled, kot ga imajo, denimo, zdravniki in pravniki, saj njihovo delo ni nič manj pomembno.

Hrvoje Petković: V prihodnosti brez gensko spremenjenih organizmov ne bo šlo

Zadržanost javnosti do novih možnosti genske manipulacije, ki tako močno določajo sodobno bioznanost, je razumljiva, saj je naše znanje – tako strokovnjakov kot javnosti – še omejeno. A že čez nekaj desetletij bo zelo drugače, razmišlja Hrvoje Petković.

Tjaša Božič, politologinja mednarodnih odnosov: Zaposlitev smo si s kolegi ustvarili sami

Diplomantom, ki zaposlitve še niso našli, bi svetovala, naj razmislijo, ali bi si mogoče delovno mesto ustvarili sami. Naj jih ne bo strah razmišljati o samostojni podjetniški poti, pravi Tjaša Božič, politologinja mednarodnih odnosov s FDV-ja.

Tea Lenarčič, biokemičarka: Strokovna širina biokemikom odpira vrata na različna področja

Iskanje službe za biokemike ni težavno, tudi zato ne, ker se lahko zaradi strokovne širine preusmerijo v farmacijo, biomedicino, biotehnologijo. Z biološkim znanjem in kemijsko natančnostjo so, kot pravi Tea Lenarčič, dobrodošli v vsakem laboratoriju.

Je doktorat znanosti še oster instrument družbe ali je razvodenel?

V avli Filozofske fakultete v Ljubljani so ob prihajajoči 100. obletnici prvega doktorata iz kemije Anke Mayer na ogled postavili dediščino 14 velikih doktorjev znanosti, ki so bili in so še ambasadorji "majhne fakultete na relativno majhni univerzi".

Vito Flaker: Lika džankija in japija sta zelo komplementarna

Prohibicija v ZDA je sicer privedla do pozitivnih zdravstvenih učinkov z vidika posledic alkohola, a je privedla še do stranskih učinkov, kot so organiziran kriminal, korupcija in erozija pravne države, opozarja Vito Flaker s Fakultete za socialno delo.

Aleš Ugovšek, lesar: Dobrih lesarjev je kvečjemu premalo kot preveč

Aleš Ugovšek, po izobrazbi lesar, se na GZS-ju, kjer je zaposlen, ukvarja s promocijo in spodbujanjem inovativnosti ter sodelovanjem med podjetji in institucijami znanja. Pravi, da je povezovanje med panogami eden izmed temeljev uspeha in razvoja.

Primož Jeza: "Dejstvo je, da industrija in lastniki pritiskajo na oblikovalce"

Slovenska industrija temelji na polizdelkih, ki ne prinašajo konkretnega dobička, zaradi česar "se utapljajo v čezmernem slabo plačanem delu," meni Primož Jeza.

Maša Madon, ekonomistka: Pri iskanju prve zaposlitve pomaga tudi karierni center na fakulteti

Zdaj, ko imam vpogled v slovenska podjetja, bi diplomantom ekonomije, ki iščejo službe, svetovala, naj bodo pri tem nekoliko predrzni - naj naredijo nekaj, kar se jim morda zdi na prvi pogled neobičajno, pravi Maša Madon z Ekonomske fakultete.

"Malo kritičnosti in skromnosti mislecev renesanse bi danes prav prišlo"

Razlika med renesančnim in sodobnim pojmovanjem umetnika je v praksi precejšnja, pravi umetnostni zgodovinar Tine Germ. "Renesančniki so ta vzvišeni status priznali le redkim, danes pa ga uporabljamo zelo velikodušno ali pa brezbrižno."

Lara Ulčakar, fizičarka: Profesorji pripravljeni pomagati, a si veliko študentov ne upa pristopiti

Za Laro Ulčakar, ki je magistrirala iz fizike kondenzirane snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko, je prednost študija fizike poglobljeno razumevanje snovi. Študij na fakulteti so olajšali tudi prijazni zaposleni in sproščeno vzdušje, poudarja.

"Bojim se, da danes splošne deklaracije človekovih pravic sploh ne bi napisali"

Norme na področju človekovih pravic so za človeštvo izjemen napredek, a njihovo varstvo je proces, ki pa v določenih pogledih celo nazaduje, je v pogovoru za MMC opozorila profesorica mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede Petra Roter.

Žan Žveplan, scenarist in producent: Po koncu študija je pred tabo ves svet

Žan Žveplan pravi, da je študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo izpolnil njegova pričakovanja predvsem zato, ker študentom omogoča, da svoje znanje in nadarjenost izkažejo skozi praktično delo.

"Menedžment ni vedoželjen in ne izziva svojih ustaljenih prepričanj"

"Včasih sem šokiran, da niti petih strani malo zahtevnejšega gradiva nočejo prebrati," je o novih vzorcih slovenskega menedžmenta presenečen Marko Jaklič, predvsem pa ga skrbi padec v 3. ligo na lestvici inovativnih držav.

Dora Domajnko, inženirka elektrotehnike: Po končanem študiju me je služba že čakala

Dora Domajnko, nosilka naziva inženirka leta 2018, po končanem študiju na fakulteti za elektrotehniko ni imela težav z zaposlitvijo. V podjetju, s katerim se je seznanila prav na fakulteti, so novopečeno inženirko komaj čakali.

Mojca Z. Dernovšek, psihiatrinja: Tesnobe ne moremo odpraviti, lahko pa jo nadziramo

Kako se lahko tesnoba iz koristnega čustva, ki nas varuje pred nevarnostmi, razvije v uničujočo silo naše duševnosti? Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek odgovarja – z učenjem. V življenju se napačno naučimo, da je nekaj nevarno, pa to v resnici ni.

Prijavite se na e-novice