Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Izza zidov - Arhiv

Restavriranje podob na Berlinskem zidu

Izza zidov Restavriranje podob na Berlinskem zidu

Ulična umetnika Kiddy Citny in Thierry Noir sta se 30 let po padcu Berlinskega zidu posvetila restavriranju lastnih stvaritev, ki jih je mogoče videti na še obstoječih segmentih zidu, ki so pod spomeniškim varstvom.

Veliki trije so tekmovali v kulinaričnem in glasbenem programu, na koncu je bilo razočaranje ...

Izza zidov Veliki trije so tekmovali v kulinaričnem in glasbenem programu, na koncu je bilo razočaranje ...

Vse skupaj se je začelo s hladnim ’bifejem’, nato so tri velesile teden dni tekmovale v vrhunskosti glasbenega programa. Končalo se je z razočaranjem: srečanja ni sklenila nobena mednarodnopravno obvezujoča pogodba, mnogo zadev je ostalo nedorečenih …

Zahodni Berlinčani plačujejo mestno železnico, služi Vzhodni Berlin

Izza zidov Zahodni Berlinčani plačujejo mestno železnico, služi Vzhodni Berlin

Berlinski zid ni delil mesta le na prostem, razdeliti je moral tudi podzemlje, a to je do konca obdobja dveh nemških držav vseeno ostalo bolj prehodno od samega mesta, tudi zaradi nekoč in danes ponovno skupne podzemne železnice.

Berlinski zid kot izgovor za špricanje šole, zagate z odvozom smeti, privatizacija lokacije zidu ...

Izza zidov Berlinski zid kot izgovor za špricanje šole, zagate z odvozom smeti, privatizacija lokacije zidu ...

Mnogi menijo, da je Berlinski zid tekel zgolj skozi mesto, a seveda je obkrožal Zahodni Berlin. V dolžini 160 kilometrov. Danes njegove sledi med potovanjem po kilometrih gozdov in obronkih polj komajda opazimo. A slutimo ga ...

Pričevanja "Fašisti so nam požgali hišo. Samo zato, ker je bil oče zaveden Slovenec."

Vrtojbenc Kamil Arčon je komaj dobro prišel na svet, ko so fašisti zažgali poslopje ob domači hiši. Dogodek je na neki način napovedal sovražnost in nasilje, ki mu je bil, tako kot številni drugi Primorci, tudi pozneje v življenju prevečkrat priča.

Ljubljana ni bila le ožičeno, temveč tudi obmejno mesto

Spomin je živ Ljubljana ni bila le ožičeno, temveč tudi obmejno mesto

Da je bila Ljubljana med drugo svetovno vojno obmejno mesto, je danes skoraj neznano. A med Italijo in Nemčijo so bili na robovih Ljubljane trije državni mejni prehodi, meja pa močno zastražena in težko prehodna, navaja nova razstava v Mestni hiši.

Ko so življenje majhne obmejne vasice krojili (tudi) ameriški vojaki

Spomin je živ Ko so življenje majhne obmejne vasice krojili (tudi) ameriški vojaki

Majhna slovenska vasica na danes italijanski strani meje je pol stoletja tesno sobivala z vojašnico, ki stoji sredi Banov. V njej so se menjevali vojaki različnih narodnosti, najlepše spomine pa imajo na obdobje zavezniške uprave.

Znameniti berlinski Checkpoint Charlie in njegova prihodnost

Izza zidov Znameniti berlinski Checkpoint Charlie in njegova prihodnost

Checkpoint Charlie je eden izmed še obstoječih pomnikov nekdanje razdeljenosti Berlina. Vendar je stanje te s turisti oblegane in posledično donosne lokacije za številne moteče, kar naj bi se spremenilo, ampak ni še jasno, v kateri smeri.

Intervju "Ko je Bruce Dickinson igral v obleganem Sarajevu, nekaj ur ni bilo vojne"

"Ko smo slišali, da k nam prihaja Bruce Dickinson iz Iron Maiden, se nam je zdelo čudno. Frajer prihaja igrat sredi vojne? Ali je nor ali pa so mu plačali sto milijonov funtov."

David Bowie se je iz strahu skril pod mizo, nato posnel vrhunski album in ustvaril legendo

Izza zidov David Bowie se je iz strahu skril pod mizo, nato posnel vrhunski album in ustvaril legendo

Ključen je bil prihod Davida Bowieja. On je ustvaril možnost za nastanek legende o studiu ob zidu; ob berlinskem zidu, kjer si skozi okno videl stražarje z brzostrelkami in kjer so nastali kultni albumi osemdesetih.

Izza zidov "Rimski zidovi niso mogli zaščititi Rimljanov, današnji zidovi ne morejo zaščititi nas"

Ko so rušili Berlinski zid, so njegove opeke padale na glave v Sarajevu, pogosto poudari zgodovinar Nicolas Moll.

Pokopališče v Mirnu: Bodečo žico napeli tudi nad mrtvimi

Spomin je živ Pokopališče v Mirnu: Bodečo žico napeli tudi nad mrtvimi

"Moj nono je ležal z glavo v Italiji, noge pa so bile v Jugoslaviji," absurdnost birokratske postavitve meje med Italijo in Jugoslavijo opiše domačinka iz Mirna Cirila Pregelj.

Znebimo se že te zadeve ali Berlin kot potencialno breme jugoslovansko-nemških odnosov

Izza zidov Znebimo se že te zadeve ali Berlin kot potencialno breme jugoslovansko-nemških odnosov

Znebimo se že te zadeve, je dejal kancler Schmidt in želel z ugoditvijo Jugoslovanom rešiti brionski sporazum. A vprašanje zahodnega Berlina je bilo preveč centralno, da bi mu bonski diplomati ugodili. Berlinska klavzula je bila neobhodna.

Aktualno "Za Evropo v prenavljanju bi bilo pametno, da si osveži spomin na Evropo v ruševinah"

Letos mineva trideset let od padca Berlinskega zidu, enega izmed pomembnejših simbolov svetovne bipolarnosti v drugi polovici 20. stoletja.

Meja ne deli le zemlje, razkol pusti tudi v ljudeh

Pričevanja Meja ne deli le zemlje, razkol pusti tudi v ljudeh

"Ko se je meja zarisala, sem bila otrok, a take stvari se ti močno vtisnejo v spomin," pove Cirila Pregelj, ki živi v Mirnu, vasi, ki je po določitvi meje z Italijo ostala na sami mejni črti.

Zakaj velja s kolesom vztrajati do Marzahna ali o stanovanjski politiki NDR-a

Izza zidov Zakaj velja s kolesom vztrajati do Marzahna ali o stanovanjski politiki NDR-a

Oktobra 1988 je vodstvo NDR-a objavilo vest, da je bilo zgrajeno trimilijonto stanovanje po letu 1971. Vest je bila laž. Stanovanjsko vprašanje, ki ga je močno zaostril prav Berlinski zid, kot socialni problem ni bilo odpravljeno.

Žrtve komunistične diktature v NDR-ju lažje do odškodnine

Evropa Žrtve komunistične diktature v NDR-ju lažje do odškodnine

Nemška vlada se je 30 let po padcu Berlinskega zidu odločila, da bo vsem, ki so jih v času komunističnega režima nekdanje Nemške demokratične republike (NDR) kot otroke odvzeli staršem in jih poslali v prevzgojne domove, olajšala pot do odškodnine.

Zgodbe iz muzeja tihotapstva:

Izza zidov Zgodbe iz muzeja tihotapstva: "S 60 kilogrami kave si lahko kupil golfa"

"Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo je bilo pravi nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili najnujnejše, ko je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem.

Trdoživost Slovencev:

Spomin je živ Trdoživost Slovencev: "Preživeti, organizirati odpor in dnevno prebijati blokade"

"Če bi tedaj obstajali satelitski posnetki, bi pokazali Slovenijo kot veliko koncentracijsko taborišče, ki je bilo na petih okupacijskih mejah obdano z bodečimi žicami, bunkerji, minskimi polji in stražnimi stolpi."

Pričevanja "Trpeli smo, vendar jamral ni nihče."

"Takrat sem bil star 14 let. Bili smo bosi, imeli smo lopato in kramp ... Kljub vsemu smo bili zadovoljni, da gradimo Novo Gorico, da bomo Italijanom 'dali kontro'."

Prijavite se na e-novice