Primer Šilih sega 23 let nazaj, ko so starši takrat 20-letnega Gregorja Šiliha 3. maja 1993 pripeljali v slovenjegraško bolnišnico zaradi znakov alergije. Dežurna zdravnica mu je brez predhodnih preiskav vbrizgala dve različni učinkovini, po katerih je doživel anafilaktični šok, padel v komo in nekaj dni kasneje umrl v ljubljanskem kliničnem centru. Foto: Televizija Slovenija
Primer Šilih sega 23 let nazaj, ko so starši takrat 20-letnega Gregorja Šiliha 3. maja 1993 pripeljali v slovenjegraško bolnišnico zaradi znakov alergije. Dežurna zdravnica mu je brez predhodnih preiskav vbrizgala dve različni učinkovini, po katerih je doživel anafilaktični šok, padel v komo in nekaj dni kasneje umrl v ljubljanskem kliničnem centru. Foto: Televizija Slovenija
Zadeva Šilih gre naprej

Družina Šilih, ki od bolnišnice zahteva 66.000 evrov odškodnine, upa, da bo tokrat vendarle prevladala resnica.

Nova glavna obravnava je bila na mariborskem okrožnem sodišču razpisana, potem ko je ustavno sodišče nedavno razveljavilo sodbi mariborskega višjega in okrožnega sodišča iz let 2013 in 2014 ter sojenje vrnilo na prvo stopnjo.

Mnenje Velikonje da ali ne?
Zaradi nasprotujočih si stališč je odvetnik Šilihovih Franci Matoz danes predlagal soočenje mnenj vseh sodnih izvedencev, ki so doslej že sodelovali v tem postopku. Če ne bo mogoče poenotiti njihovih mnenj, pa je predlagal imenovanje novega izvedenca. "Dokler ne bo popolnoma razčiščeno, kaj je bil vzrok za smrt pokojnega Gregorja, se ta postopek ne more končati. Do zdaj se je reševal parcialno in seveda to ni pripeljalo do rešitve," je povedal.

Zagovornik bolnišnice Andrej Kac je nasprotoval, da bi se upoštevalo tudi mnenje Tineta Velikonje, na katerega se opira tožeča stranka, saj ta po njegovih besedah ni ne strokovnjak ne sodni izvedenec, ampak se je v postopek vključil na lastno pobudo. "Vsi izvedenci do zdaj so potrdili, da ni šlo za strokovno napako," je poudaril.

Sodnik bi zaslišal avstrijskega izvedenca
Sodnik Janez Žirovnik je menil, da se lahko Velikonjevo mnenje upošteva le kot del trditvene podlage, ne pa kot izvedensko mnenje. Načelno je soglašal s soočenjem vseh sodnih izvedencev, če bo to potrebno, najprej pa bi rad zaslišal avstrijskega izvedenca Petra Grabuschniga. Ta je podal mnenje v ustavljenem kazenskem postopku, ne pa tudi v pravdnem postopku, kar je bilo prav tisto, kar je zmotilo ustavno sodišče.

Ker bo zaradi tega treba prevesti številne listine v nemški jezik, je nadaljevanje glavne obravnave preloženo na nedoločen čas. Vpleteni pričakujejo, da se bodo na sodišču ponovno sestali jeseni.

"Zadovoljna sem, da je sodnik korektno vodil obravnavo. Vidim, da je sledil napotkom ustavnega sodišča. Zaslišali bomo najprej tistega izvedenca, kar je tudi reklo ustavno sodišče, potem pa bomo videli naprej. Mislim, da bo sojenje takšno, kot mora biti, in sem zadovoljna," je ob odhodu s sodišča povedala mati Franja Šilih.

O morebitnih pogajanjih, o katerih naj bi v medijih govoril minister za pravosodje Goran Klemenčič, nobena od sprtih strani nič ne ve. "Če nas bo poklical, se bomo absolutno odzvali, ker bi si res želeli to zadevo končati, ker je bilo 23 let prenaporno. Če ne, bo pač postopek tekel, kot si je to zadal sodnik," je povedala Šilihova.

Prišel z znaki alergije, nazadnje pa umrl
Primer Šilih sega 23 let nazaj, ko so starši takrat 20-letnega Gregorja Šiliha 3. maja 1993 pripeljali v slovenjegraško bolnišnico zaradi znakov alergije. Dežurna zdravnica mu je brez predhodnih preiskav vbrizgala dve različni učinkovini, po katerih je doživel anafilaktični šok, padel v komo in nekaj dni pozneje umrl v ljubljanskem kliničnem centru.

Njegovi starši so nato pravico iskali prek številnih pravnih možnosti v civilnih in kazenskih postopkih, a so bili neuspešni. Med drugim so se obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je leta 2007 presodilo, da je Slovenija v tem primeru kršila drugi člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (pravica do življenja).

Zadeva Šilih gre naprej