Po neuradnih podatkih Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskuje dejanja članov upravnega odbora Družbe za upravljanje bank (DUTB), med drugim tudi zaposlitev glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona v DUTB-ju in njegov hkratni položaj partnerja oz. solastnika v švedski svetovalni družbi Quartz+co. Foto: BoBo
Po neuradnih podatkih Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskuje dejanja članov upravnega odbora Družbe za upravljanje bank (DUTB), med drugim tudi zaposlitev glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona v DUTB-ju in njegov hkratni položaj partnerja oz. solastnika v švedski svetovalni družbi Quartz+co. Foto: BoBo

Računsko sodišče je ugotovilo, da slaba banka "ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da je družba Hansahandelshaus opravila dogovorjene storitve", in ocenilo, da so bili prejemki finskega svetovalca nesorazmerni glede na prejemke vršilcev izvršnih direktorjev DUTB-ja. Poslovanje DUTB-ja s podjetjem iz Švice je označilo za nepregledno.

Po neuradnih podatkih Dnevnika Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskuje dejanja članov upravnega odbora Družbe za upravljanje bank (DUTB), med drugim tudi zaposlitev glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona v DUTB-ju in njegov hkratni položaj partnerja oz. solastnika v švedski svetovalni družbi Quartz+co, saj naj ne bi bilo dokazov, da se je Mansson izločil iz odločanja o najemanju svetovalcev v DUTB-ju. Poleg Quartz+coja naj bi bile sporne tudi storitve družb Quartz+co in Zolfo Cooper iz Velike Britanije, ki so ju v DUTB-ju izbrali brez zbiranja ponudb.

Policisti in tožilci naj bi vzeli pod drobnogled tudi izplačila projektnemu menedžerju DUTB-ja Jannetu Harjunpaaju, finskemu državljanu, ki že od ustanovitve slabe banke velja za ključnega svetovalca Torbjörna Manssona. Harjunpaa je do sredine lanskega leta plačila za svoje delo prejemal na račun svojega švicarskega podjetja Hansahandelshaus, skupno dobrih 144.000 evrov.

Iz DUTB-ja so se na to odzvali le z besedami, da so za informacije o predkazenskem postopku izvedeli iz medijev. Poudarili so, da s predstavniki NPU-ja že vseskozi sodelujejo in so jim na voljo z vsemi potrebnimi informacijami tudi v primerih, ki se nanašajo na DUTB in njene zaposlene.

Vlada dala proste roke slabi banki
Državni revizorji so zahtevali tudi odzivno poročilo DUTB-ja, v katerem mora vlada izkazati popravljalne ukrepe in sporočiti, kako je vzpostavila notranji nadzor, določila cilje in merila za presojo uspešnosti izvršnih direktorjev in katere pogoje morajo ti izpolniti za izplačilo variabilnega dela prejemkov.

Vladi je Računsko sodišče priporočilo tudi spremembe zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki jih je ta že sprejela, a je vprašanje, ali bo z njimi zadovoljila revizorje. Vlada je namreč DUTB-ju še povečala pristojnosti in mu dala tudi poseben status v insolvenčnih postopkih.

Ministrstvo za finance bo lahko, če bodo predlagane spremembe zakona potrjene, od DUTB-ja zahtevalo kateri koli dokument ali informacijo, potrebno za opravljanje nadzora. A hkrati bo lahko slabi banki dajala le "splošna in abstraktna" navodila pri poslovanju.