Obtožnica je Jakliča bremenila zlorabe položaja in pranja denarja. Tožilstvo je zanj predlagalo štiri leta in enajst mesecev zapora ter 20.000 evrov kazni. Foto: BoBo
Obtožnica je Jakliča bremenila zlorabe položaja in pranja denarja. Tožilstvo je zanj predlagalo štiri leta in enajst mesecev zapora ter 20.000 evrov kazni. Foto: BoBo
false
Odvetnik prvoobtoženega Marka Jakliča Boštjan Penko je zadovoljen, da "se je sodišče odločilo na tak način in zadevo presodilo strokovno, zakonito, pokončno in pošteno ter izreklo oprostilno sodbo". Foto: BoBo
false
Okrožno sodišče je oprostilo Marka Jaklič obtožb o zlorabi položaja v času, ko je bil direktor Vzajemne. Foto: BoBo
Sodišče Jakliča oprostilo
Oprostilna sodba v zadevi Vzajemna

"Sodnik je odločil, kot je odločil. Sedaj ga čaka težji del, saj bo moral pisno obrazložiti, kako si je zastavil, da je oprostil obtožene. Tožilstvo pa bo ob branju njegove utemeljitve videlo, v katero smer se mora pritožiti," je po izreku sodbe povedal tožilec specializiranega tožilstva Jože Levašič.

Sodnik Boris Gabrijel Hrovat je po Levašičevem mnenju dalo premajhno veljavo predhodnemu dogovoru med obtoženimi v tem primeru. "Dejstvo je, da so kazniva dejanja potekala vzporedno in glede na to, da je znesek prišel na račun Jakličevega podjetja, menim, da je ta predhodni dogovor s tem dokazan. Denar je nesporno tekel, sami ste slišali, da so bili posli dejanski simulirani, fiktivni. Od kje bi drugače denar lahko prišel? A tožilec zatrjuje, sodnik pa odloča," je dejal tožilec, ki se namerava na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožiti, a opozarja, da bodo postopki tekli počasneje, saj je odpravljeno začasno zavarovanje premoženja.

Odvetnik prvoobtoženega Marka Jakliča Boštjan Penko je zadovoljen, da "se je sodišče odločilo na tak način in zadevo presodilo strokovno, zakonito, pokončno in pošteno ter izreklo oprostilno sodbo". Odločitev sodišča ga je pozitivno presenetila, saj je "sodišče tokrat - v nasprotju z nekaterimi dosedanjimi primeri - že na prvi stopnji pokazalo veliko mero profesionalnega in strokovnega poguma ter odločilo, da ni nobenih dokazov za zlorabo položaja na relaciji med Vzajemno in podjetjem S&T ter posledično da ne more iti za pranje denarja, ne glede na to, koliko so sumljive okoliščine te transakcije na Hrvaškem". "Enostavno ne more iti za kaznivo dejanje pranje denarja, če ni predhodno bilo storjeno drugo, primarno kaznivo dejanje," je še dejal Penko.

Sodišče je po njegovi oceni "dovolj jasno" zavzelo stališče, da ni šlo za nobena preplačila na relaciji med Vzajemno in S&T Slovenija. Penko je tudi opozoril, da je tožilec v tem delu spremenil obtožnico in namesto preplačil očital premajhne popuste, kar je po besedah Penka "še bolj nenavadno in absurdno".

Henigman - Vzajemna 8:0?
Soobtoženi v zadevi Vzajemna, nekdanji član uprav zavarovalnice Franc Henigman je izpostavil, da tožilec nikoli ni uspel zamajati njegovega zagovora. Prepričan je, da bo imela današnja sodba posledice tudi za nadaljnje zadeve. "Proti meni je Vzajemna vložila osem odškodninskih tožb. Trenutni rezultat je, da je Vzajemna tri tožbe pravnomočno že izgubila na višjem sodišču, tri je izgubila na prvi stopnji in kot kaže, bi končni rezultat zame lahko bil osem proti nič," je dejal Henigman.

Obtožnica je Jakliča bremenila zlorabe položaja in pranja denarja. Tožilstvo je zanj predlagalo štiri leta in enajst mesecev zapora ter 20.000 evrov kazni. Henigman je bil obtožen zlorabe položaja, za kar so mu grozila tri leta zapora in 10.200 evrov kazni.

Zgodba stara več kot desetletje
Začetek zgodbe sega v obdobje med junijem 2003 in marcem 2004, ko je Vzajemna po odcepitvi od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije potrebovala svoj informacijski sistem.

Takratni predsednik uprave Vzajemne Marko Jaklič in član uprave zavarovalnice, odgovoren za področje informacijske tehnologije, Franc Henigman naj bi se po navedbah obtožnice z vodilnima v podjetju S & T Slovenija Klavdijem Godničem in Sašem Bergerjem dogovorila, da bo postavitev informacijskega sistema izvedlo podjetje S & T, Vzajemna pa bo posel preplačala za 551.213 evrov, za kolikor je bil S & T sicer pripravljen znižati ceno računalniške opreme in z njo povezanih storitev.

Pogodbo o sodelovanju med Vzajemno in S & T so sklenili aprila 2004, sledilo ji je še 23 pogodb ter 16 aneksov za skupno 4,68 milijona evrov. Po odštetem DDV-ju je od preplačanih 551.213 ostalo 499.850 evrov, ki naj bi se preko S & T in povezanih podjetij na podlagi fiktivnih poslov o informacijskem svetovanju s 15 nakazili prelilo na transakcijska računa podjetja M-Kontakt. Tega je Jaklič ustanovil v Zagrebu konec marca 2004, manj kot mesec dni pred sklenitvijo krovne pogodbe med Vzajemno in S & T.

Iz preplačanih sredstev Vzajemne naj bi nato Jaklič do konca 2009 v občini Lumbarda na hrvaškem otoku Korčula kupil več nepremičnin. Henigman pa naj bi pozneje od Jakliča v obliki posojila prejel 200.000 evrov, za katere je sicer zatrdil, da jih je vrnil.

Aprila 2006 so pri obtoženih opravili hišne preiskave, pri Jakliču so med drugim zasegli tudi rokovnik, v katerem je bila skica, ki naj bi kazala na denarne tokove, organizacijo in dogovor spornega posla. Jaklič je sicer na sojenju zatrdil, da pri pripravi oz. sklepanju pogodbe med Vzajemno in podjetjem S & T sploh ni sodeloval, saj da to ni bilo njegovo področje.

Sodišče Jakliča oprostilo
Oprostilna sodba v zadevi Vzajemna