Alarmni sistem bi moral posredovati signal iz varovanega območja, trezorja banke SKB, na intervencijsko mesto. Kaj je šlo narobe, je pojasnjeval Aleksander Jeras, direktor VTZ.

Pol leta pred ropom je VTZ izvedel posodobitev sistema z vzpostavljanjem videonadzora in protivlomnega ter požarnega sistema. Pregledalo ga je notranje ministrstvo in ga potrdilo, je zatrdil.

Alarm je bil vezan na policijsko upravo na Prešernovi cesti ter še na dve dodatni mesti v sami zgradbi, kjer so bili prisotni varnostniki.

Rop se je zgodil v prehodnem obdobju, ko je bil stari sistem neustrezen, novi pa "še v zagonu", je dejal Jeras.

Alarm so s kodo lahko izklopili le varnostniki, to pa se je navadno zgodilo, ko so v prostor s sefi prišle stranke, je pojasnjeval. V sam varnostni nadzorni center, v katerem je bil le varnostnik, ni mogel nihče, je dodal.

Poseben računalnik za oddajanje sefov
Roman Grošelj iz SKB banke je pojasnil oddajanje sefov. Za to je bil namenjen poseben centralni računalnik, ki je bil na vidnem mestu, do njega pa so lahko dostopale le pooblaščene osebe z osebnim geslom, je zatrdil. Sam tega dela ni opravljal, je pa v času nadomeščanja sodelavca do sefov spremljal stranke.

Ta računalniški sistem so po besedah priče Mojce Režek (prav tako SKB) obnovili dobro leto pred ropom. Po lastnih besedah do programa za sefe ni imela dostopa.

Kriminalist Aleš Marinčič, ki je bil pri ogledu kraja ropa odgovoren za fotografsko in videodokumentiranje, se na tokratnem zaslišanju ni spomnil nobenih novih, dodatnih podrobnosti, ki ne bi bile že znane.

Osumljen tudi varnostnik
Rop SKB banke se je zgodil v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in vlomili v 428 sefov. Osumljeni Dejan Vidmar naj bi neposredno sodeloval pri ropu, osumljeni Sašo Nose pa naj bi varoval sefe.

Sojenje se bo nadaljevalo v petek, ko bodo brali listinske dokaze v sodnem spisu.