Policija v Impolu leta 2013. Foto: TV Maribor
Policija v Impolu leta 2013. Foto: TV Maribor

Sodni senat pod vodstvom Danila Obersnela je zaradi poprejšnje nekaznovanosti in oddaljenosti časa storitve očitanega dejanja presodil, da bo zadoščala pogojna kazen, pri tem pa je obsodilno sodbo v glavnem oprl na izvedensko mnenje Draga Dubrovskega.

Ob tem je sodišče odredilo še vrnitev protipravno pridobljene koristi podjetja Upimol, ki so ga vodilni v podjetju v spornih letih od 1999 do 2001 uporabili za posredovanje pri nabavi surovine. Gre za 1,6 milijona evrov, za kolikor je bil zaradi odločitve uprave družbe oškodovan danes uspešni Impol, oškodovanje pa naj bi bilo povezano s procesom lastninjenja bistriške skupine.

Tako obramba kot tožilstvo sta na izrečeno sodbo že napovedala pritožbo.

Postopek trajal več let
Tožilstvo je obsojenima v več let trajajočem sodnem procesu očitalo oškodovanje bistriškega predelovalca aluminija v povezavi s postopkom lastninjenja družbe. S posredniško vlogo družbe Upimol, na čelu katere je bil Leskovar, sta namreč pri dobavi surovin oškodovala Impol za približno 1,6 milijona evrov, Upimolu pa priskrbela protipravno pridobljeno premoženjsko korist v skoraj enaki višini. Ves dobiček Upimola naj bi bil po mnenju tožilstva namenjen menedžerskemu prevzemu danes zelo uspešnega podjetja iz Slovenske Bistrice. Sodni proces je trajal več let, tožilstvo pa je kar štirikrat spremenilo obtožnico.

Zaslišali številne izvedence
Šlo je tudi za finančno zahteven postopek, saj je bilo v njem naročenih več različnih pravnih mnenj, večino je sicer naročila obramba. Z njimi je ta želela oporekati mnenju sodnega izvedenca ekonomske stroke Draga Dubrovskega, ki je kljub večkratnim soočenjem z izvedenci obrambe in dopolnitvam mnenja na željo sodišča ostal neomajen.

Bančna strokovnjakinja obrambe Romana Fišer je dokazovala, da je moral Impol surovine nabaviti prek posrednika, saj sam med letoma 1999 in 2001, na katera se nanaša obtožba, ni imel dovolj posojilnega potenciala. V zadnjem mnenju pa naj bi ekonomist Maks Tajnikar presodil, da bi Impol, če surovin ne bi nabavil prek Upimola, imel v spornem obdobju kar za 2,4 milijona evrov nižji dobiček.

Vendar je izvedenec ves čas sojenja vztrajal pri prepričanju, da takšna izpeljava nabavnih poslov ni bila potrebna, še posebej, ker je denar za prvi posel decembra 1998 zagotovil Impol, saj posredniška družba takrat sploh še ni imela ne kapitala ne zaposlenih. Po njegovem mnenju ni bilo nobenih ekonomskih razlogov, da Impol poslov ne bi mogel opraviti sam in obdržati dobička, zato je menil, da so Upimol ustanovili le za pridobivanje lastniškega deleža v Impolu.

Tožilstvo zahtevalo tri oz. 2,5 leta zapora
Tožilec Niko Pušnik je zaradi oškodovanja podjetja za Čokla zahteval tri, za Leskovarja pa dve leti in pol zapora. Predsednik senata Danilo Obersnel je sicer že marca letos napovedal izrek sodbe, a je takrat oprostil le Upimol, medtem ko je obravnavo zoper oba druga obdolžena zaradi dodatnega pregleda nekaj faktur znova odprl. Sledile so nove zahteve po izvedencih in soočenjih, a tokrat senat ni več popustil.