Ne narašča le število kaznivih dejanj, ampak tudi načinov njihove izvedbe. Foto: EPA
Ne narašča le število kaznivih dejanj, ampak tudi načinov njihove izvedbe. Foto: EPA
Črvi in virusi
Pred kratkim je Slovence spet razburila novica o obsežnem hekerskem vdoru v osebne računalnike. Foto: MMC RTV SLO
Laptop
Digitalni dokazi zahtevajo nekoliko drugačno obravnavo od klasičnih. Foto: Thinkstock

Število tovrstnih kaznivih dejanj narašča tako pri nas kot po svetu, še pravijo na policiji, kjer pojasnjujejo, da slovenska kriminalistična policija na področju preiskovanja računalniške kriminalitete in računalniške forenzike usmerjeno deluje od leta 1999.

Leta 2009 je kriminalistična policija izvedla reorganizacijo tega področja in ustanovila Center za računalniško preiskovanje ter štiri regijske oddelke za računalniško preiskovanje (SKP Koper, Ljubljana, Celje in Maribor). V teh enotah je zaposlila nove kriminaliste, zaradi hitrega razvoja informacijsko-tehnologijskega področja (predvsem strojne in programske opreme) ter vedno novih načinov izvrševanja kaznivih dejanj pa skrbijo tudi za redno posodabljanje opreme.

KAJ VSE SODI V OKVIR RAČUNALNIŠKE KRIMINALITETE?

Neposredno na to področje sodijo:

- zloraba osebnih podatkov;
- kršitev materialnih avtorskih pravic (kadar gre za računalniško opremo in sredstva);
- napad na informacijski sistem;
- vdor v poslovni informacijski sistem;
- izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje.

Center in regijski oddelki nudijo strokovno pomoč drugim področjem kriminalistike (klasična kriminaliteta, gospodarska, organizirana) pri vseh drugih vrstah kaznivih dejanj, kjer je udeležena računalniška oziroma informacijska oprema. Ukvarjajo se tudi z računalniško forenziko, torej z zavarovanji in preiskavami elektronskih naprav ter elektronskih podatkov.

Digitalni dokazi občutljivi, prenosljivi in težko dosegljivi
Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj večinoma zahteva tudi specifične pristope, in sicer predvsem zaradi značilnosti (digitalnih) dokazov, kot so občutljivost (možnost hitrega uničenja, spreminjanja), prenosljivost (hitro kopiranje, pošiljanje), razmerje med količino in površino (možnost velike količine podatkov na majhnem mediju) ter nedosegljivost (oddaljena lokacija, enkripcija). Kriminalistična policija se mora tako nenehno prilagajati z novimi postopki in metodami preiskovanja.

Kandidat mora že prej imeti nekaj znanja s tega področja
In kako se kriminalisti usposabljajo za to delo? Že pri kadrovanju se zahteva določena stopnja predznanja z IT-področja, vključno z visoko motivacijo in voljo za delo na tem področju, pojasnjujejo na policiji. Usposabljanja kriminalistov pa izvajajo strokovnjaki iz vrst slovenske kriminalistične policije ter institucije doma in v tujini. Prav tako se redno udeležujejo usposabljanj, ki jih organizirajo Interpol, Europol, Olaf, Evropska komisija in podobno.

Nujno tudi sodelovanje s kolegi iz tujine
Kriminalisti pri svojem delu občasno sodelujejo tudi s tujimi strokovnjaki, in sicer običajno takrat, ko storilci delujejo v več državah, ko slovenski storilci delujejo v tujini ali ko so žrtve slovenski državljani, ki so jih prek svetovnega spleta oškodovali tujci. V teh primerih se policije poslužujejo mednarodnih pravnih pomoči prek Interpola, Europola in pravosodnih organov.

In kako je preiskovanje računalniške kriminalitete zakonsko urejeno? Nič drugače, kot vsako drugo preiskovanje, torej s kazenskim zakonikom in zakonom o kazenskem postopku, pravijo na policiji. Velja pa omeniti tudi konvencijo o kibernetski kriminaliteti, ki jo je leta 2004 ratificirala tudi Slovenija.