Kriminalista Slodeja so zaslišali že četrtič. Obramba obtoženih Ivana Zidarja, Hilde Tovšak, Dušana Črnigoja, Tomaža Žiberta, Ivana Demšarja, Boruta Farčnika, Srečka Gabriča in Ivana Krofliča, ki so obtoženi sprejemanja in dajanja daril oziroma pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku, želi ugotoviti, kako je Slodej sploh prišel do informacij, na podlagi katerih je začel preiskovanje tega primera.
Za Slodeja nič novega
Obramba je tudi tokrat poskušala navrtati luknje v obtožbe. Tako je odvetnike zanimalo, zakaj je nemški kriminalist Gerhard Schaffner Robertu Slodeju sploh poslal sporočilo o tem, da naj bi SCT oziroma Ivan Zidar utajeval denar.
Zanimalo jih je, ali je bila informacija o tem za policijo nova, na kar je Slodej odgovoril, da ne, saj je preiskava že potekala, ter da ne ve, od kod je Urbas dobil to informacijo o Zidarju, niti ga o tem ni spraševal, in jo nato posredoval v Nemčijo. Tudi Schaffnerja ni obvestil o že tekoči preiskavi proti Zidarju.
Pojasnil pa je, da je Schaffner telefaks sporočilo poslal zato, ker je bila v njem omenjena Slovenija, da pa v tistem času ni vedel, da je Nemčev vir Anton Urbas. Urbasa je sam sicer poznal že prej, nemški kriminalist pa mu je šele pozneje povedal, da so informacije prišle prav od njega.
Slodej: To ve le Urbas
Na vprašanje, ali se mu ni zdelo nenavadno, da je Urbas informacije o dogajanju v Sloveniji zaupal nemškim kriminalistom in ne slovenskim, čeprav sta se očitno poznala že nekaj časa, je Slodej odgovoril, da ne in da to ve le Urbas. Zakaj je Urbas poklical njega, ni komentiral niti Schaffner.
V nadaljevanju je Slodej na vprašanje odvetnika Antona Šubica, komu je sploh posredoval faks z informacijami o Zidarju, če ga on ni obravnaval, odgovoril, da se z vsako informacijo, ki pride na kriminalistično upravo, ukvarjajo predpostavljeni. Ti tudi odrejajo, v kateri sektor bo šlo posamezno sporočilo. Hkrati pa je priznal, da Schaffnerjevega sporočila ni posredoval nadrejenim.
Kresalove ne bodo znova pozivali
Sodnica je uvodoma zavrnila tudi zahtevo obrambe, naj se znova zaprosi ministrstvo za notranje zadeve, da Slodeja povsem razreši molčečnosti, češ da so zaradi njegovega, po mnenju obrambe arbitrarnega sklicevanja na 56. člen zakona o policiji kršene pravice obtoženih do obrambe, saj ni mogoče izvajati vseh dokazov.
Sodnica je svojo odločitev utemeljila s tem, da je MNZ že odgovoril in tudi Slodeja razrešil molčečnosti v delu, v katerem se jim je zdelo ustrezno. Je pa zaradi zavlačevanja postopka s 700 evri oglobila zagovornika Tomaža Žiberta.
Čudna "faks mašina"
Omenjenega zagovornika je zanimalo tudi , zakaj sporno faks sporočilo Schaffnerja nima vseh vhodnih podatkov, ki jih odtisne vsaka naprava za prejemanje faks sporočil. "Zato mene zanima, kakšna faks mašina je to," je dejal, na kar Slodej ni imel odgovora, in dodal, da se ne spomni, če je izvirnik imel te podatke odtisnjene.
Prav tako ni mogel komentirati tega, da ima faks sporočilo, ki ga je Schaffner pred dnevi poslal odvetniku Aleksandru Čeferinu, vse omenjene podatke in tudi podpis nemškega kriminalista, Schaffnerjevo sporočilo iz leta 2007 pa ne.

Slodeja zaslišujejo že nekaj časa
Slodeja so tudi na zadnji obravnavi z večkratnimi prekinitvami zasliševali ves dan, saj so se vztrajno pojavljali zapleti zaradi Slodejeve delne odveze molčečnosti. Na vsa postavljena vprašanja zato ni odgovoril, saj naj bi s tem razkrival tehnike in metode dela policije, v tem delu pa odveze molčečnosti nima. Obramba je večkrat izpostavljala, da Slodej s tem poskuša prikriti nezakonito delo policije.

Predsednico senata Vesno Podjed so zato prosili, naj odloči o Slodejevem odgovarjanju na vprašanja, saj bi le tako lahko prišli do ugotovitve, ali so se dokazi zbirali zakonito. Podjedova je odločitev o tem preložila.

Je pa Slodej na prejšnjih zaslišanjih pojasnil, da o aretaciji Ivana Zidarja pred tem dogodkom niso govorili, kdaj bodo opravljene hišne preiskave, pa je zvedel le nekaj dni pred akcijo.