"Odločitev je pričakovana, a prepozna," je po sodbi dejal zagovornik Zorana Jankovića Janez Koščak. Po njegovem bi to moralo biti končano najpozneje oktobra lani, ko je finančna uprava v odločbi ugotovila, da je bilo s tem vse v redu. "Takrat bi morala tožilka obtožbo umakniti," je dejal. Njena napovedana pritožba, ki se mu zdi nerazumna, bo postopek po njegovi oceni podaljšala še za vsaj pol leta. Ljubljanski župan Zoran Janković je med obravnavo dejal, da je bilo zanj teh osem let, odkar se vleče ta primer, zelo "bolečih".

Tožilka: Predlagana kazen je ustrezna

Tožilka Blanka Žgajner, ki vodi več zadev proti Jankoviću, je sicer v obtožnici zapisala, da se je izognil plačilu davka na dobiček od kapitala pri prodaji delnic Mercatorja, ki ga je do 2005 tudi vodil. Očitala mu je, da leta 2007 ni vložil napovedi davka na dobiček od kapitala, potem ko naj bi s prodajo 47.000 delnic zaslužil nekaj manj kot 689.000 evrov, od česar bi moral plačati nekaj več kot 103.000 evrov davka. Juretu in Damjanu Jankoviću je tožilstvo medtem očitalo pomoč pri tem kaznivem dejanju.

Tožilko Žgajnar je oprostilna sodba zmotila. "Med dokaznim postopkom je bilo ugotovljeno, da so storili očitana kazniva dejanja," je ocenila in povedala, da je predpisana kazen za to do osem let zapora. Njen predlog, da bi sodišče Zorana Jankovića zaradi oddaljenosti dogodka obsodilo na eno leto zapora, njegova sinova pa zaradi očitane pomoči na po osem mesecev zapora, se ji zdi ustrezen, je povedala v izjavi.

Janković: Kdor misli, da bo s pritiskom na družino pri meni dosegel učinek, kaže svojo nemoč

Janković je izrečeno oprostilno sodbo označil za pričakovano. Na svoji redni tedenski novinarski konferenci v funkciji župana je odločitev tožilke Blanke Žgajnar, da vztraja pri primeru, potem ko je finančna uprava odločila, da nepravilnosti ni, opisal kot nerazumljivo. Furs je priznal svojo napako in ugotovil dejansko stanje, je dejal Janković in kot žalostno in smešno opisal to, da je tožilka v svojih zaključnih besedah spet več kot uro brala že znane obtožbe in navedbe iz Fursove odločbe, ki je bila vmes odpravljena. Tožilki sicer najbolj zameri, da je v primer vpletla samo njegova sinova. Lahko bi namreč po njegovih besedah poklicala še 600.000 državljanov Slovenije, ki so takrat, torej leta 2004, zaradi prihajajoče obdavčitve kapitalskih dobičkov prodali delnice.

Spomnil je, da ima na sodišču še dva postopka v povezavi s športnim centrom Stožice. V enem ga obtožnica bremeni kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, goljufije v škodo EU-ja ter preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, v drugem pa nepravilnosti glede hladilne strojnice v kompleksu Stožice. Oba primera sta povezana z družbo Grep, ki je center gradila. "Ne vem, kje dela domišljija tožilke Žgajnarjeve bolj bujno, ali v primeru, v katerem je bila danes izrečena oprostilna sodba, ali v obeh primerih glede Stožic," je pripomnil Janković. Počakal bo na sodbi tudi v teh dveh primerih, je pa nesrečen in jezen, ko bere zapise v medijih o teh zadevah.

Znova je izpostavil četverico ljudi, ki ga po njegovem prepričanju preganja. Poleg tožilke so to po njegovih besedah še Uroš Grošelj iz Fursa, kriminalist Tihomir Žgavec in nekdanji predsednik protikorupcijske komisije in pravosodni minister Goran Klemenčič. Janković vztraja, da mu nihče v državi in širši regiji ni dal niti evra. Zelo pa je razočaran nad omenjenimi ljudmi, ki jih obtožuje, da posegajo v pravice njegovih otrok. Pri tem je spomnil na nedavne hišne preiskave, ko so preiskali tudi ženo Mijo. "Kdor misli, da bo s pritiskom na družino pri meni dosegel učinek, kaže svojo nemoč," pravi ljubljanski župan, ki je za dogajanje znova neposredno obtožil tudi predsednika vlade Janeza Janšo.

Sodnica: Nihče ni dolžan postavljati koristi države pred svoje koristi

Odločitev sodnice Mojce Kocjančič prihaja hitro, saj je sojenje steklo v začetku novembra lani. V obrazložitvi sodbe je med drugim dejala, da je sodišče presojalo, kdaj je Janković delnice dejansko prodal: konec leta 2004 in pred uveljavitvijo davka na kapitalski dobiček z letom 2005 ali leta 2006, ko so bile delnice v lastništvu Electe Inženiring, ki je bila v lasti Damijana in Jureta, prodane naprej. Ugotovilo je, da jih je prodal leta 2004 in da zato iz tega naslova ni imel davčne obveznosti.

Sodišče je presodilo, da pri tem ni šlo za očitane navidezne posle med člani družine in družbami pod okriljem Electe, saj je bilo vse računovodsko pokrito, za vse posle obstajajo izpiski in drugi dokazi. "Ni mogoče presojati, da bi to z davčnega vidika šteli kot navidezen posel," je dejala in ocenila še, da nihče ni dolžan postavljati koristi države pred svoje koristi in da lahko ravna s svojim premoženjem, kakor želi.

Sodišče se je torej po besedah zagovornice Tamare Kek strinjalo, da se zlorabe davčnih predpisov ali namene izvršitve transakcij ne more presojati glede na prihodnje predpise, ki v času sklepanja poslov niso veljali.

O 'rotiranju' milijarde tolarjev

Tožilstvo je med drugim trdilo tudi, da so obtoženi v več poslih "rotirali" milijardo tolarjev (okoli 4,17 milijona evrov) posojila, ki ga je pri Factor banki najela družba Electa Holding. Družba Electa Holding naj bi denar nakazala Zoranu Jankoviću, ta pa naj bi ga kot brezobrestno posojilo nakazal družbi Electa Inženiring, ki naj bi s tem denarjem od Zorana Jankovića v dveh poslih kupila delnice Mercatorja. Milijardo tolarjev naj bi nato znova rotirali tako, da naj bi denar nakazali kot brezobrestno posojilo Electi Holding. Ta naj bi nato okoli 884 milijonov tolarjev takoj nakazala Zoranu Jankoviću kot del kupnine za Electo Inženiring, Janković pa naj bi ta denar znova takoj nakazal Electi Holding kot posojilo. Electa Holding naj bi nato v treh delih Factor banki vrnila posojilo. Delnice naj bi bile po navedbah tožilstva pri Electi Inženiring "parkirane" do leta 2006, ko jih je družba prodala nemški banki Deutsche Bank.

Pred izrekom sodbe je sodišče danes zaslišalo sodnega izvedenca Črtomirja Časarja, ki je mnenje pripravil že v sodni preiskavi leta 2018. Čeprav po presoji Žgajnarjeve njegovo mnenje potrjuje očitke tožilstva, sta obramba in sodnica ocenili, da je bilo takratno vprašanje sodišča zanj bolj pravno, in ne ekonomsko, in zato nanj ni mogel utemeljeno odgovoriti. Tudi sam je povedal, da je večkrat predlagal zamenjavo izvedenca, saj je on specializiran bolj za cenitve vrednosti podjetij, ekonomske škode in posojilnih tveganj.

Dopustna optimizacija ali izogibanje?

Obramba in tožilstvo se nista strinjala glede tega, ali je šlo za po mnenju obrambe dopustno davčno optimizacijo ali za po mnenju tožilstva nedovoljeno davčno izogibanje. Zoran Janković je med obravnavo poudaril, da je takrat zaradi prihajajoče obdavčitve kapitalskih dobičkov delnice odsvojila vsa Mercatorjeva uprava, kar je tudi javno objavila. Če je bilo kaj narobe, bi morala tožilka po njegovem mnenju preganjati še 600.000 državljanov, ki so takrat prodali premoženje, večinoma v tujino.