DZ volitve 2014
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 22 glasov Ocenite to novico!
Madridčani izkoriščajo svojo politično moč preko neposredne participacije na t. i. ljudski skupščini (maj 2011), kjer ima vsakdo pravico do govora. Gibanje je takrat kategorično zavračalo predstavniško strankarsko demokracijo kot ustrezen politični sistem. Foto: EPA

Dodaj v

Lahko volimo in vseeno ohranimo politično moč?

Kolumna o (pred)volilni dilemi
11. julij 2014 ob 15:00,
zadnji poseg: 11. julij 2014 ob 15:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Se da zavračanje predstavniškega sistema preseči oziroma nanj gledati zgolj kot na enega od terenov politične participacije? Se da torej voliti in ohraniti lastno politično moč?

Medtem ko se politične stranke v dneh pred vsakokratnimi volitvami z vsemi sredstvi potegujejo za naklonjenost volivcev in volivk, ki naj traja vsaj do oddaje volilnega lističa, so množice posameznikov zunaj njihovega dosega. Volilna udeležba - kot navsezadnje kažejo zadnje, evropske volitve – pada. Razlogi za neudeležbo so različni, posvetili pa se bomo verjetno najtrdovratnejšemu.

Medtem ko del abstinentov na volitve ne gre, ker je biti političen nizko na njihovi prioritetni lestvici, drugi pa, ker se ne morejo poistovetiti z nobeno izmed tekmujočih strank, ostajajo številni potencialni volivci in volivke na dan volitev doma, ker sistemu, v katerem se politična moč množic steka v roke nekaj posameznikov, preprosto odrekajo legitimnost. Navsezadnje je geslo, ki od leta 2011 pogosto odmeva na evropskih in svetovnih protestih "Nihče nas ne predstavlja".

Ne gre torej za dvom o predstavniški demokraciji, temveč za jasno zavračanje tega sistema. Kaj je tako demokratičnega v tem, da nekdo odloča v imenu tisočev, katerih edina politična moč je prepustiti to moč drugim, se sprašujejo ti ljudje. Volitve niso namreč nič drugega kot hipna politična participacija, s katero se volivec odreče svoji politični moči v korist nekomu drugemu za štiri oziroma pet let in mu oziroma ji za ta čas dodeli izključno pravico odločanja o skupnem.

Enkratni spektakel in dolgotrajni proces
Obstaja pa tudi druga politična moč, in sicer tista, ki obstaja le kot del procesa, in ne enkratnega spektakla. To je neodtujljiva moč, ki si jo ljudje vzamejo in je ne razumejo kot dodeljeno od političnega sistema, v katerega se rodijo. Njeno legitimnost namreč določijo njeni nosilci sami, prakticira pa se zunaj oziroma onkraj institucij predstavniške demokracije.

Na eni strani imamo torej predajanje celotne moči političnim strankam, na drugi pa izvajanje te moči s samoorganiziranjem in z alternativnimi oblikami sodelovanja, ki so sicer v neprestanem procesu nastajanja in oblikovanja. Tak primer je, recimo, plenum oziroma t. i. ljudska skupščina, na kateri o skupnih dejavnostih nehierarhično odloča več sto ljudi. Navsezadnje se kot politično lahko razume tudi participacija na sestanku hišnega sveta, kjer se na ravni posameznega stanovanjskega bloka odloča o porabi skupnih sredstev. Kateri politični stranki bi dopustili, da nam odvzame to pravico, ne glede na pregovorno dolgočasnost in duhamornost sestankov s sosedi?

Voliti in ohraniti integriteto?
Vprašanje, ki se zastavlja samo od sebe, je seveda, ali lahko ti dve politični moči soobstajata, oziroma, ali lahko posameznik izkoristi volilno pravico in hkrati ohrani pravico biti politično dejaven zunaj parlamentarnega oziroma formalnega političnega sistema. Država, kakor koli je organizirana, ima namreč težnjo po monopoliziranju političnega oziroma v ta prostor ne pušča vzporednih organizacijskih struktur. Pri tem se moramo vprašati, kdo oziroma kaj daje legitimnost komu oziroma čemu. Je ljudstvo tisto, ki dodeli legitimnost političnemu sistemu, ali je sistem ta, ki odloča o legitimnosti političnega delovanja ljudstva?

Morda pa je vprašanje, ki naj si ga nevolivci, zastavijo, naslednje: Ali mi odrekanje legitimnosti predstavniške demokracije zagotavlja polno avtonomijo? Odgovor je seveda ne. Odločitve nosilcev oblasti namreč usodno vplivajo na življenja vseh, tudi tistih, ki jih nis(m)o izvolili.

Todorić ne bo spraševal, kdo je volil to vlado
Lep primer tega je prodaja Mercatorja, ki bo (kot nakazuje primer Heliosa) morda še ena - tokrat še bolj tragična in še bolj nesmiselna - zgodba o neuspehu. Vlada oziroma država kot lastnik lastnikov trgovca se je odrekla razpolaganju s svojo lastnino in se odločila za pasivno opazovanje klasične kapitalistične akcije. Če bo prodaja vodila v izgubo delovnih mest v Sloveniji, pa novega lastnika ne bo zanimalo, kdo je volil vlado, ki mu je dopustila nakup Mercatorja, oziroma njenim volivcem to ne bo pomagalo. To pa velja tudi za tiste v živilskopredelovalni industriji, ki te vlade niso volili.

Na misel sicer pride skeč pokojnega ameriškega komika Georgea Carlina, v katerem razlaga, da ni res, da kdor ne voli, izgubi pravico do kritiziranja, temveč je prej nasprotno. Ravno tisti, ki ste volili in te ljudi postavili na oblast, ne morete več kritizirati, jaz, ki sem na dan volitev ostal doma, pa lahko, pojasnjuje Carlin. A kot rečeno, gre za posrečen skeč, ki kmetom in prodajalkam, odvisnim od Mercatorja, v morebitnih težavah ne bo pomagal.

Volitve tako nepomembne, da je pomembno ne voliti?
To napeljuje na klasičen rek nevolivcev, ki ga sicer uporabljajo tudi številni volivci: "Saj je vseeno, koga volim." Z državo tako ali tako upravljajo bodisi kapital, bodisi tuji politični akterji, bodisi domače politične elite, popolnoma odtujene od želja in potreb ljudi, ki so jo izvolili, opozarja kritični opazovalec. Volilni abstinenti tukaj zaidejo v svojevrsten paradoks, ko volitve označujejo za nepomembne in popolnoma trivialne, hkrati pa jih jemljejo tako zares, da se jih ne udeležijo na noben način, s čimer jim priznajo precejšen pomen.

Morda bi morali vsi skupaj na volitve gledati manj resno, jih jemati manj usodno in iskati možnosti za soobstoj obeh političnih moči, tako tiste, ki se udejanja enkrat na štiri leta, kot tiste, ki izhaja iz nas samih in jo prakticiramo vsak dan. Vprašanje, na katerega sicer ni jasnega odgovora, pri tem pa je, ali se lahko posameznik po Dutschkejevo odpravi na dolg pohod skozi institucije in hkrati ostaja političen tudi onkraj horizonta predstavniške demokracije. To pa je vprašanje, ki si ga moramo zastavljati ne samo pred volitvami, ampak tudi po njih.

Boris Vasev, MMC
Prijavi napako
Komentarji
GUESS
# 11.07.2014 ob 15:23
Ko se pogovarjamo o volitvah in demokraciji, mi prihaja v spomin en dober star vic:
So vprašali muslimanski verniki hodžo, kaj je to demokracija.
Po krajšem oklevanju je modri mož rekel: "Pa to vam je ovako, ja stojim na minaretu i pišam na sve vas dolje. A vi? Vi imate pravo, da odozdo pišate na mene. Evo, to vam je demokratija".
bojanvasiljevic
# 11.07.2014 ob 16:09
Zgoraj omenjeni problem je problem upoštevanja "glasov" neopredeljenih oziroma tistih, ki niso šli na volitve.

Tu bi samo podal analogijo s temno materijo ali/in temno energijo v fiziki, ki je kljub njeni nejasnosti/nevednosti(po svoje paradoksalno) daje zelo velik vpliv oz celo največji k strukturi vesolja. Zato bi morali tudi k strukturi parlamenta morali jim dati delež v obliki praznih sedežev. S tem bi se tudi vsi ekstremi politike lahko v največji možni meri nevtralizirali.

Kot drugo stvar bi izpostavil problem volilnega praga, kjer so kvazi leve in desne stranke celo razmišljale med zvišanjem volilnega praga ali pa večinskem sistemu. Zakaj? Preprosto zato ker priznavajo samo kvazi levo in kvazi desno vsebino in retoriko. Drugačne ideje drugih se morajo zavreči oz ne smejo postati relevantna tema. Pri tem celo zlorabljajo medije. Na prejšnjih volitva je po mojem spominu bilo rečeno da je na ta račun odpadel kar precejšen del glasov, ki je šel k neparlamentarnim strankam

Mi je pa zanimivo mnenje glede evropskih volitev nemškega sodišča ki razglaša volilni prag kot neustaven. Torej na ravni višje inštance se daje večja moč manjšim, V Sloveniji kjer je pregovorna majhnost pa jo zanikamo v parlamentu, namesto da bi delež pragu znižali do deleža enega poslanca od 90-ih.
binbon
# 11.07.2014 ob 15:50
nekako je treba priti do bolj neposredne demokracije, ta strankokracija je brezveze.
fil94
# 11.07.2014 ob 16:49
vedno so 3 možnosti: dobra, slaba, najslabša. in voliti moramo ne ker se slepimo, da bomo s tem dosegli dobro, ampak da preprečimo najslabše. ko poskrbimo za to, pa se civilno angažiramo, da bi naslednjič dosegli dobro.
no, tolk o teoriji.
dejstvo je, da neudeležba ne spremeni ničesar; tudi če bi volila samo 1000 ljudi v sloveniji, bi se stranke vseeno oklepale rezultatov kot utapljajoči kija za bejzbol, ki bi sličajno priplaval mimo. mar res kdo misli, da bodo rekli:" oh, ne, z našim demokratičnim sistemom je nekaj narobe; odpovejmo se rezultatom in napišemo novo ustavo z neposredno demokracijo!" jp, štrajk volitev JE izjava, ampak bo preslišana. in če nisi zadovoljen z možno izbiro, se raje potrudi, da jo izboljšaš... blogi, debate za šankom z še nepoučenim sopivcem, pisma strankam, objave na fb, peticije, demonstracije itd itd. predvsem pa živi in dihaj tisto, v kar verjameš - zgledi vlečejo in samo v masi je naša moč, da kaj spremenimo.
ker dejstvo je, da je naša parlamentarna demokracija pesek v oči. imeli smo levo vlado, desno, spet levo, leco, desno, levo... je kdo od volivcev kdaj dejansko dobil kar je volil? kdorkoli? levi ali desni? dobimo lepo zveneče predvolilne obljube, nato pa prazen ništric po štirih letih... no, skoraj prazen - dobimo tudi vljudno razlago, da "so se trudili, ampak pač ni šlo skozi". vsi pijejo, a noben ne plača. ah ne, čakaj, en sucker pa časti vedno znova: mi! :)
sem vesela, da se je končno pojavila stranka, ki jo lahko obkrožim mirne vesti vedoč, da gre za dobro izbiro in ne samo manjše zlo.
Rasta75
# 11.07.2014 ob 16:24
Neudeležba oziroma abstinenca, pa je res najslabše kar volilec lahko naredi. Žal je med temi še vedno preveč mladih, na kar pa stari oportunisti že desetletja računajo in s pridom izkoriščajo in seveda pridno sejejo ter negujejo politično in volilno apatijo med mladimi še naprej.
Gromovnik
# 11.07.2014 ob 15:31
Dobro razmišljanje.

Če bi namreč vodenje države bilo odvisno od izvoljenih, katerim bi lahko naprtili odgovornost za napake - brez izgovorov tipa ".. prejšnja vlada je .." in podobnih, bi volitve bile smiselne. Saj bi izvoljenim za napake lahko celo sodili.

Ker pa mi (v manjšini) vemo, da so izvoljene vlade le lutke v rokah kapitala (samo poglejte naše zdravstvo), pa volitve postanejo popolnoma nesmiselne - izgubijo celoten pomen za narod in ostanejo le narodova izbira ljudi, ki si bodo v parlamentu vrtali po nosu ter pobirali podkupnine od raznih lobistov kapitala.

Četudi kaka obrobna stranka pride v parlament in se poskusi upreti temu sistemu, tej vladi v senci, njene predstavnike ali podkupijo ali pa diskreditirajo preko idiotskih medijev, ki v ozadju čakajo na svojo "udarno zgodbo" kot vampirji na kri (primer Magajna). Take upornike kapital uniči v roku nekaj dni ali celo nekaj ur.

Zato trdim, da je udeležba v volilnem procesu kot je v današnji obliki - rezervirana za subinteligentni del populacije - v svetovnem merilu pribl. 50%, v Butalah pa skoraj 73% (pada!!) - populacije, ki še ne more dojeti kaj se v resnici dogaja na volitvah. Da gre v bistvu za dobro prikrit teror, diktaturo kapitala.
provni
# 12.07.2014 ob 05:52
Na kratko povedano: " Na volitve je treba iti in glasovati, ker se sicer člani stranke sami izvolijo in zmaga tista, ki ima več članov - pa čeprav je koruptivna vpliva na vsakega posameznika.
provni
# 11.07.2014 ob 23:26
Volim za narod in delavce. Zato volim levo stranko.
neutrino
# 11.07.2014 ob 17:13
"Najboljši argument proti demokraciji je petminutni pogovor s povprečnim volivcem"

-- Winston Churchill
Milkijevizakladi
# 11.07.2014 ob 16:13
Končno nekaj analitičnega.
Milkijevizakladi
# 11.07.2014 ob 19:59
gromovnik

Zelo fatalistično.
Po mojem mnenju pa se volilno telo loči na te, ki znajo samo navesti, kje po njihovem tiči problem, ne znajo pa priti do odgovora nanj in tiste, ki problema ne le idetificirajo in v nedogled ponavljajo čakajoč na ? amapak znajo vsaj teoretično, če hočeš ideološko zastaviti tudi rešitve na idetificirane probleme.
rubin
# 11.07.2014 ob 19:14
no, nadinteligentni gromovnik, kot subinteligentni bodoči udeleženec volitev te sprašujem (odgovor valda vaša nadinteligenca pozna) konkretno alternativo?
Deyvi
# 11.07.2014 ob 16:37
Voliti je državljanska pravica, je pa tudi državljanska odgovornost. Voliti je potrebno ZA ne pa proti - pa karkoli.
ti-ne
# 12.07.2014 ob 14:42
provni

# 12.07.2014 ob 05:52
Prijavi neprimerno vsebino Na kratko povedano: " Na volitve je treba iti in glasovati, ker se sicer člani stranke sami izvolijo in zmaga tista, ki ima več članov - pa čeprav je koruptivna vpliva na vsakega posameznika.

-------------------------------------::::::::::::_-----------------

....in odšla, ko smo šli na ulice.... in druga vlada bo imela isti program, mogoče bolj simpatična ampak nič manj roparska.
stoychi
# 11.07.2014 ob 17:22
http://www.publishwall.si/stoychi./post/
106470/koga-voliti-in-ob-17ih-poziv-na-protest
kozorog1973
# 11.07.2014 ob 16:36
šel bom na volitve in narisal smeškota, stem bom izrazil svojo integratiteto:)
zemljemerec
# 11.07.2014 ob 17:32
Ko ima država sistem za brezplačno šolanje, prehrano, prevoze, štipendije, študentske domove in tabore urejeno in regresirano sem ogorčen da se generacija ugodnosti rojena po letu 1980 tako nesramno obnaša do himne, zastave in volitev v Državi. Domovina si ne zasluži tako lenih in razvajenih prebivalcev, ki samo jemljejo in zahtevajo, izogibajo pa v sleherni odgovornosti in gradnji prihodnosti.
Morda bo bolje ko bo zmanjkalo denarja, a samo z protesti in vandalizmom ga ne bodo ustvarili.
kazam123
# 11.07.2014 ob 17:18
Neudeležba oziroma abstinenca, pa je res najslabše kar volilec lahko naredi.

Ravno to je največ kar lahko volilec naredi zase, raje naj gre vsak na izlet kot na volišče. Ljudje ponavljamo eno in isto skozi vso zgodovino volimo in volimo, čemu? Koliko upanja se je polagalo v ZDA v Obamo, je zdaj navaden Američan kaj na boljšem ko je volil za Obamo? Oziroma koga v zgodovini Slovenije smo izvolili in bili z njim zadovoljni na koncu mandata, katera so ta imena?
Gospodar se menja, a bič ostaja isti...besede, ki opisujejo volilni sistem nasploh, ne samo pri nas.
"Insanity: doing the same thing over and over again and expecting different results." - Albert Einstein
rubin
# 11.07.2014 ob 16:50
sej lepo in prav , "analitiki" se razpisujejo, samo naj kdo, preden pljuva po predstavniški demokr. najprej razvije praktično delujočo drugo obliko ..naj to s skupščinami na vseh nivojih testira v eni regiji slovenije in če delujejo reči gremo naprej..samo se bojim, da sistem kjer bo stara mamka volila sestavo proračuna...no, ne rečem, naj najprej preizkusijo :).
mislim, da problem tiči v vpljivu denarja na politiko.
rešitev proti prevladi kapitala:
začetni način, da se drastično zmanjša korupcijo in torej popkovino, s katero bogati nadzirajo politiko in družbo:
-obratno dokazno breme za premoženje, ki bi ga vsak državljan moral letno prikazat in dokazat izvor le tega in zarub nedokazanega ter težke zaporne kazni!
- prepoved poslovanja s subjekti ,kjer velja tajnost (šv. banke..) do naše davčne.določit bi bilo treba rok do kdaj bi morali vsi dvigniti prihranke iz takih bank . kar bi kasneje prišlo iz teh bank bi bilo vse nezakonit denar (torej zarub in zapor)!
-prepoved poslovanja z gotovino nad 1000 evrov! pa tudi gotovino, ki se jo najde nad 1000 evrov-zarub
dokončno rešitev pa vidim v zgolj elektronskim poslovanjem preko pametnih telefončkov in ukinitev denarja, ter omogočanjem vsem uradnim osebam, ki se jih to tiče (kriminalisti, tožilci, davčna ) neposredni dostop do vseh transakcij med državljani. tako bi bil vsak tok denarja beležen in izsledljiv in podkupovanje , vez kontrole bogatih nad drugimi pa zeloo oteženo. aja, javne osebe (politiki ) bi pa morali svoj tok transakcij objaviti na internetu, da jih ljudstvo kontrolira!
tako bi, hipotetično, negdo ki sedaj da uradniku kuverto za sprem. namembnosti bil takoj razkrinkan. če ga tožilec nebi izsledil, bi bila dovolj anonimna prijava soseda, krimunalist bi pogledal v transakcije in takoj ugotovil. pa četudi bi tisti ki podkupuje kupil uradniku večje količine viskija, bi vedeli kaj iskati in najdli pri uradniku viski...bolj kot je narod nepošten, bolj je to potrebno. Severnjakom, ki so kolikor toliko pošteni še nekako laufa, tu pri nas pa se zariba..
komar64
# 11.07.2014 ob 17:16
Kdaj sem že pravil, da bi bilo potrebno uvest negotovinsko plačevanje. Denar, v fizični obliki, enostavno ukinit. Vse se da plačat s plastiko, pa kontrola nad transakcijami je lahko tudi takšna, da ne bi mogli hodit v "minus". Vso delo na črno izgine takoj, večji priliv davkov in še in še...
u dun goofed
# 12.07.2014 ob 09:49
Dokler ne bo naš odrešenik sv. jezus janša svoboden, ne moremo ohranjati politične moči!