Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 9 glasov
Ocenite to novico!
Gromozanski 300-milijardni dolg, leta ponarejenih statistik in 12-odstotna proračunska luknja - to je bankrotirana Grčija, ki obljublja, da se bo tokrat resnično spremenila.
Grški ministrski predsednik George Papandreu je prišel v evropsko prestolnico Bruselj z načrtom, s katerim je želel prepričati Evropsko unijo, da bo "grdi raček" sedemindvajseterice prenehal izvajati knjigovodske trike in se resno lotil popolne reforme.
Evropska komisija je ocenila program stabilnosti grške vlade, ki za začetek prevideva močno krčenje državnih izdatkov. Grčija je imela lani 12,7-odstotni javnofinančni primanjkljaj in 112,6-odstotni javni dolg, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti dopušča primanjkljaj za največ tri odstotke bruto domačega proizvoda in javni dolg za največ 60 odstotkov BDP-ja.
Program v rokah gospodarskih ministrov EU-ja
"Mislimo, da gre za ambiciozen program, katerega cilji so v zastavljenih rokih tudi uresničjivi," je podporo in odobritev reševalnega programa obrazložil Joaquin Almunia, komisar EU-ja za gospodarstvo. 16. februarja bodo o programu odločali tudi gospodarski ministri EU-ja, ki pa naj bi podprli smernice in priporočila Almunie. Prvo vmesno poročilo bo morala Grčija oddati 16. marca, drugo pa 1. maja.
Zamrznitev plač in zvišanje trošarin
Grška vlada bo zamrznila plače v javnem sektorju, močno se bodo povišale trošarine na gorivo. Do leta 2012 naj bi proračunski primanjkljaj končno spravili na predpisane 3 odstotke, o čemer pa poznavalci razmer močno dvomijo.
Grčija žrtev finančnih špekulantov?
Papandreu se je pred odhodom v Bruselj obrnil na rojake v na trenutke čustvenem televizijskem nagovoru. "To je poskus, da preprečimo zdrs države v prepad. Naša država je osrednja tarča napadov špekulantov, ki v nas vidi šibki člen evrskega območja," je premier izpostavil mnenje, da Grčija ni samo žrtev slabega gospodarjenja, ampak tudi finančnih "morskih psov", ki so med drugim leta 1997 zakuhali azijsko finančno krizo.
Evropske skrbi za gospodarsko usodo balkanske države se mešajo tudi s kritikami na račun Grčije in Evropske komisije. Nemški ekonomist Otmar Issing, ki je bil eden izmed arhitektov uvedbe evra, priporoča evropskim voditeljem, da naj ne rešujejo Grčije vrat na nos, temveč naj ji prepustijo, da se reformira sama. "Reforme so nujno potrebne, tekle bodo solze in kri ... toda brez tega Grčija nikoli ne bo prebrodila kriza," je prepričan Issing.
Dvomljiva statistika iz Aten
Eno najpomembnejših področij, kjer bo prišlo do prvih reform je statistika, saj podatkom iz Aten že dolgo nihče ni več verjel. "Vsi v Bruslju so vedeli, da Grčija ni ravno odkrita in poštena, glede gospodarskih številk pa nihče ni ukrepal," je komentar Nigela Cassidyja, ki za BBC spremlja evropske finance.
Grčija se bojuje z najhujšo gospodarsko krizo odkar je bila leta 2001 vključena v evrsko območje. Gre sicer za eno manjših evropskih gospodarstev, ki pa ga zaradi velikanskega dolga pozorno spremljajo na vseh pomembnejših finančnih trgih.
Tudi če bi se Slovenija znašla v situaciji bankrota (kar glede na stopnjo novega zadolževanja in stanje starega dolga za naslednjih 20 let praktično ni možno), bi ga veliko lažje prebrodila kot denimo Grčija. Pri nas imamo glede na BDP in število prebivalstva manjšo javno porabo, tudi malce nižje davke od grčije, tako da bi bile korekcije nekako mogoče. Če ne drugače, imamo veliko industrije, ki se jo ob pameti daa v vsaki situaciji nekako prestrukturirati, da proizvaja produkte, ki na trgu najdejo kupce. Imamo namreč dokaj visoko stopnjo inovativnosti in dobro izobražen tehnični kader. V Grčiji tega ni NIČ (0, nula). To je bistvena razlika.
Ne primerjajte preveč situacije s slovenijo, ki je tradicionalno varčna dežela, javni dolg je okrog tretjine BDPja, kar je veliko veliko manj od dolga večine držav. Pa govorimo o ZDA, Franciji, Nemčiji, pa tudi relativno manj razvitih deželah kot je Češka, javni dolgovi presegajo dve tretjini BDPja.
Kdor govori o tem, da smo v sloveniji prezadolženi, je naravnost usekan in ne pozna primerjav.
Vprašaj se raje, kdo je v konjunkturi totalno zapufal celo Slovenijo da je danes tam kjer je.
Dolg Grčije je bil konec leta ocenjen na najmanj 300 (tristo) milijard evrov.
Vprašaj Križaniča.
sice rje ap ta aevrop prav dobra stvar - če država laže sama sebi se v enem desetletju laž razkrije.
pr nacionalnih valutah pa se alhko laže precej dle in efekt je še veliko hujši kolaps in hiperinflacija...
Sicer pa imam rad Grčijo in Grke (podeželane, otočane, ne pa toliko Atence in druge mestne prebivalce). Čudi me takšna ekonomska luknja, saj jo pridno polnijo tuji turisti - celo leto, ne le poleti! So morda res tarča tujih finančnih špekulantov? Če so, se moramo tudi mi zamisliti, saj smo prav tako majhni in ranljivi.
Počakajte, da se odkrijejo prave številke in razsežnosti Dubai Worlda - nekaj tisoč milijard vredna luknja.