O potezi Portugalske bo razpravljala tudi Evropska centralna banka na čelu s predsednikom Jean-Claudom Trichetom. Foto: EPA
O potezi Portugalske bo razpravljala tudi Evropska centralna banka na čelu s predsednikom Jean-Claudom Trichetom. Foto: EPA
Elena Salgado
Nekateri strokovnjaki so prepričani, da se Španiji ne bo uspelo izviti iz dolžniškega primeža. Pri tem izpostavljajo ukrepe te države, kot so dvig davkov, znižanje plač v javnem sektorju in zvišanje starosti, potrebne za upokojitev. Foto: EPA

Prošnja Portugalske, ki ji bodo v boju s krizo pomagale države z evrom in Mednarodni denarni sklad (IMF), odmeva predvsem med državami članicami območja evra. Portugalska je namreč že tretja država območja evra, ki je zaprosila za tujo pomoč. Pred njo sta to lani storili Grčija, ki je dobila posojilo v višini 110 milijard evrov, in Irska, ki si je tako zagotovila 67,5 milijarde evrov.

Konec tedna se bodo v Budimpešti srečali finančni ministri EU-ja, ki bodo zaradi zadnjih dogodkov razpravljali predvsem o Portugalski.

Vsaka država, ki zaprosi za tovrstno pomoč, znova pokaže na težave nekaterih držav z evrom s slabo stoječimi financami in z nadzorom nad gospodarstvom. "Unija mora zamejiti takšne težave, preden se bodo tako razširile, da jih ne bo več mogoče obvladovati," opozarja stroka.

Grčija bo posojilo vračala dlje
Nemčija, Francija in druge države so sicer oblikovale sklad za posojila državam v finančni stiski, vendar pa je tega nekoliko okrnila že Irska. Poleg tega finančni strokovnjaki opozarjajo, da bo treba posojilo Grčiji najverjetneje nekoliko prestrukturirati, in sicer tako, da ga bodo Atene vračale dlje, kot je bilo sprva predvideno. Obenem se tudi Irska pogaja za znižanje obrestnih mer na posojilo.

Španska finančna ministrica Elena Salgado je zatrdila, da Španiji ne bo treba iti po poti Portugalske. Dejala je, da tisti, ki s prstom kažejo na Španijo, češ da je naslednja v vrsti za pomoč, nimajo prav. Kot je opozorila, se špansko gospodarstvo ne more primerjati s portugalskim, saj je med drugim bolj raznoliko, produktivnejše in bolj konkurenčno. Poleg tega so reforme španske vlade po ministričinih besedah bolj izpiljene kot portugalske, prav tako pa se izvajajo hitreje in učinkoviteje. Na drugi strani številni strokovnjaki napovedujejo, da bo zdaj trg zelo pozoren na Španijo. Ob tem verjamejo, da se ta država lahko izogne mednarodnemu posojilu, poudarjajo pa, da za to ni garancije.

Kot je predvideno, naj bi se voditelji evropski držav znova zbrali šele junija, zaradi novega pritiska trgov pa se bodo v Bruslju verjetno srečali že prej.

Ena kriza sproži drugo ...
Pri tem bo gotovo najbolj zaskrbljena nemška kanclerka Angela Merkel, saj Nemčija plačuje levji delež takšnih posojil, kar volivcem ni všeč. Merklova je pred kratkim že izgubila deželnozborske volitve v Baden-Württembergu. Pred volivce bo že prihodnje leto stopil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Sicer pa poteza Portugalske odmeva tudi na domačem trgu. Zahtevana donosnost za obveznice te države se je znova nekoliko zvišala. Vlagatelji za desetletne obveznice zahtevajo 9,7-odstotno, za petletne pa 8,6-odstotno obrestno mero. Obe številki sta pod rekordnimi vrednostmi, vendar pa nekoliko višji kot v preteklih dneh. Na portugalski korak se je odzval tudi lizbonski borzni trg, ki je zaznal rast tečajev delnic. Tamkajšnji indeks PSI-20 se je dopoldne zvišal za 1,50 odstotka na 7933,97 točke, nekatere delnice pa so dosegle rekordne vzpone.