Kot je dejal luksemburški finančni minister Luc Frieden, v svetu obstaja vse več izmenjav bančnih podatkov. "Temu več ne nasprotujemo popolnoma, kot je bilo to v preteklosti. Luksemburg se ne zanaša na stranke, ki se želijo izogniti davkom."

Avstrija in Luksemburg sta sicer edini državi članici Evropske unije, ki drugim članicam povezave ne razkrivata identitete prebivalcev EU-ja, ki imajo bančne račune pri njihovih bankah. Bančni sektor v Luksemburgu - država je po ustavni ureditvi parlamentarna ustavna monarhija z velikim vojvodo na čelu - je (bil) tako poznan po zelo veliki skrivnostnosti in molčečnosti.

Nedavna kriza na Cipru pa je sprožila veliko vprašanj, ali je sistem, kot velja v teh dveh državah, sploh sprejemljiv. Frieden je tako dodal, da druge države zahtevajo vse več informacij o tem, kaj njihovi državljani počnejo z denarjem v tujih bankah.

Nemčija ne čaka
V petek je sicer Nemčija, v kateri naj bi tujci skrivali veliko denarja, s Švico podpisala posebno pogodbo o boju proti davčnim utajam. Prav Švica je namreč še ena izmed evropskih držav, ki močno ščiti vse podatke svojih klientov, s sporazumom pa je Berlin dosegel, da bo lahko od tistih nemških vlagateljev, ki so skrivali svoja sredstva v švicarskih bankah, izterjal davke.

V Luksemburgu živi le pol milijona ljudi, a v njegovih bankah in drugih finančnih institucijah so naložena sredstva, ki več kot 20-krat presegajo gospodarsko proizvodnjo države. Frieden je še poudaril, da želi, da Luksemburg tuje vlagatelje privablja zaradi kakovosti bančnih storitev, ne pa tajnosti bančnih podatkov.