Slovenski minister bo ukrepe nove vlade predstavil v sklopu razprave o makroekonomskih neravnovesjih. Foto: BoBo
Slovenski minister bo ukrepe nove vlade predstavil v sklopu razprave o makroekonomskih neravnovesjih. Foto: BoBo
Bruselj ni zadovoljen z ukrepi

Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je dejal, da so razpravljali tudi o ugotovitvah Evropske komisije glede presežnih makroekonomskih neravnovesij v Sloveniji.

Za odpravo presežnih neravnovesij mora Slovenija ukrepati naglo in odločno. Predvsem mora obnoviti zaupanje v bančni sektor in njegovo odpornost, je povedal Dijsselbloem. Evroskupina bo o slovenskih načrtih za reforme in stabilnost razpravljala junija, je še dejal.

V Bruslju Slovenijo številni vidijo kot državo, ki le stežka sprejema nujne odločitve in reforme, tudi zato evropski finančni komisar Olli Rehn redno opozarja na potrebo po čimprejšnjem ukrepanju, predvsem za ureditev bančnega sektorja, pa tudi javnih financ, iz Bruslja poroča RTV-jev dopisnik Matjaž Trošt.

Rehn je po današnji predstavitvi predlagane ukrepe označil kot "spodbudne" konkretne rešitve za več ključnih izzivov. Dodal pa je, da je prezgodaj reči, ali bodo načrtovani ukrepi dovolj. Zdaj so razmere še obvladljive, a Slovenija ne sme odlašati, potrebno je "zelo odločno ukrepanje", je še poudaril.

Neuradno: Ukrepi niso dovolj
Reuters medtem piše, da predstavniki EU-ja zasebno pravijo, da ukrepi, ki jih je prejšnji teden predlagala slovenska vlada, niso dovolj. "Morali bomo bolj pritisniti na njih," je pod pogojem anonimnosti za Reuters dejal neki predstavnik Unije. "To ni dovolj," je dodal. Njegov kolega pa je dejal, da slovenski program "ni dovolj dosleden in močan".

Slovenske načrte bodo preučevali do 29. maja
Vlada je prejšnji petek v Bruselj poslala pripravljen finančni in gospodarski program. Evropska komisija je želela konkretne in prepričljive ukrepe, ki bodo reformirali slovenske javne finance in prinesli stabilnost. Ali bodo s slovenskimi odgovori zadovoljni in ali bodo Sloveniji za eno leto podaljšali rok za odpravo presežnega primanjkljaja, bodo sporočili konec meseca.

Minister Čufer ob prihodu na zasedanje ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja. Program bi drugim ministrom držav z evrom moral predstaviti že aprila, saj je običajno, da vsak novi minister to stori, ko se prvič udeleži zasedanja evrske skupine, vendar so predstavitev preložili na maj. Na zadnjem zasedanju tako o Sloveniji uradno ni bilo govora, so pa potekali neuradni sestanki.

Slovenija in Španija pred vzgojnim ukrepom?
Evropska komisija je sicer v poročilu o makroekonomskih neravnovesjih ugotovila presežna neravnovesja tako v Sloveniji kot v Španiji. Obema državama grozi poseben postopek, če ocene načrtov ne bodo dobre. To bi bilo sicer po poročanju dopisnika Trošta prvič, da bi se Bruselj odločil za ta vzgojni ukrep.

Se pa pričakuje, da bodo v Bruslju vseeno podaljšali rok, ki ga ima naša država za odpravo presežnega javnofinančenga primanjkljaja. Evropski viri pred zasedanjem tudi poudarjajo, da ne bo govora o morebitni pomoči za našo državo, češ da je Slovenija popolnoma sposobna sama rešiti svoje težave.

"Treba je sprejeti boleče ukrepe"
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v pogovoru za javni radio Südwestrundfunk dejal, da Sloveniji še lahko uspe tudi brez finančne pomoči iz tujine. "Vendar pa mora za to narediti nekatere boleče sanacijske ukrepe. To je v vsakem primeru nujno - s programom ali brez njega," je dejal.

Pomoč Cipru in Grčiji
Finančni ministri so na tem zasedanju potrdili tudi prvi trimilijardni obrok posojila za Ciper in naslednja obroka posojila za Grčijo, ki bo v tem in prihodnjem mesecu prejela sedem milijard evrov in pol.

Bruselj ni zadovoljen z ukrepi