Ciper se je pred bankrotom rešil s pomočjo finančne injekcije. Foto: EPA
Ciper se je pred bankrotom rešil s pomočjo finančne injekcije. Foto: EPA

V proračunu za leto 2014 so predvideni odhodki v vrednosti 7,75 milijarde evrov, medtem ko država računa na 7,96 milijarde evrov prihodkov. V prihodnjih treh letih namerava vlada izdatke zmanjšati za deset odstotkov.

V 56-članskem parlamentu je za proračun glasovalo 30 poslancev vladajoče desnosredinske koalicije. Proti so bili poslanci komunistične stranke AKEL, socialistična stranka EDEK pa se je glasovanja vzdržala.

Ciper je marca letos prišel na rob bankrota, za kar je kriva predvsem izpostavljenost ciprskega bančnega sistema grškim bankam.

Otoška država je bila prisiljena zapreti vrata druge največje banke in z denarjem varčevalcev sanirati največjo banko v zameno za deset milijard evrov pomoči v triletnem programu Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada.

Prvič v zgodovini evrskega območja se je zgodilo, da so v procesu sanacije banke namesto denarja davkoplačevalcev uporabili depozite varčevalcev.

Brez novih davkov
Poleg varčevalnih ukrepov novi proračun predvideva privatizacijo državnega telekomunikacijskega operaterja, dobavitelja elektrike in upravljavca pristanišč.

Novih davkov ne bo, saj se vlada boji, da bi to pomenilo dodatno breme za opešano gospodarstvo, ki se bo letos skrčilo za 7,7 odstotka in okoli 4,4 odstotka v prihodnjem letu.

Privatizaciji odločno nasprotujejo levo usmerjene stranke. "Prilagoditveni program ne omogoča rasti ali celovite socialne politike," je dejal vodja opozicijskega AKEL-a Andros Kyprianou, čigar stranka je bila na oblasti do letošnjega februarja in se je ob izbruhu krize odkrito zavzemala za izstop iz evrskega območja.