Banke v Grčiji se v ponedeljek ne bodo odprle. Delovale ne bodo do 7. julija, torej še dva dni po referendumu, ki ga je za 5. julij napovedal grški premier Aleksis Cipras. Zaprta bo ostala tudi atenska borza.

Cipras je pozval k mirnosti. Dejal je, da so poskusi preprečiti demokratični proces (referendum, ki ga je napovedal) žalitev in sramota za demokratično tradicijo Evrope. Evropska centralna banka je s svojim dejanjem prisilila grško centralno banko, da priporoči bančne počitnice in kapitalski nadzor, je dejal Cipras. A ECB in preostali ne bodo ovirali izvedbe referenduma, je še dejal. Vloge v grških bankah so varne, prav tako plače in pokojnine, je zagotovil Cipras.

ECB ni povečal sredstev za likvidnost grških bank
ECB se je namreč odločil, da ohrani zagotavljanje likvidnosti, a le v obsegu, kot je to počel do zdaj. Omenjena raven nujne likvidnostne pomoči je 90 milijard evrov. Grške banke so sicer že več mesecev odvisne od nujne likvidnostne pomoči, ki predstavlja zaradi nezaupanja trgov v Grčijo in množičnega dvigovanja prihrankov ljudi v zadnjih tednih njihov edini vir likvidnosti.

ECB je po poročanju Reutersa otežil odprtje grških bank v ponedeljek, saj se ni odločil za povečanje sredstev grškemu bančnemu sistemu, s čimer bi lahko ta prenesel povečane dvige gotovine zaskrbljenih državljanov.

So grške banke "izsušene"?
Kot poroča Guardian, je maksimalni znesek 60 evrov zelo majhen, kar naj bi pomenilo, da so ostale grške banke zaradi dvigov denarja na bankomatih ob koncu tedna skoraj brez sredstev.

"Po našem mnenju monetarna unija, ki ne more zagotavljati delovanja bank ... predstavlja zanikanje samega načela monetarne unije," je pred srečanjem sveta za finančno stabilnost dejal grški finančni minister Janis Varufakis.

Na vprašanje o kapitalskem nadzoru pa je odgovoril: "Dovolite mi, da kot finančni minister skupaj s centralno banko in ECB-jem naredim vse, kar je mogoče, da se zmanjša breme za naše ljudi, ki je posledica dejstva, da nam Evropa ni želela zagotoviti temeljnih demokratičnih pravic."

Samaras poziva k vladi narodne enotnosti
Glavni grški opozicijski politik Antonis Samaras je dejal, da mora Cipras opustiti načrt za referendum in oblikovati vlado narodne enotnosti. "Naša država mora ostati v srcu Evrope in v evroobmočju. G. Cipras mora nadaljevati pogajanja," je dejal. "Če tega ne zmore sam, naj poišče širok nacionalni konsenz," je še dodal, pri čemer je mislil na vlado narodne enotnosti.

Grški parlament je ponoči potrdil predlog premierja Ciprasa, da razpišejo referendum o pogojih, ki jih upniki postavljajo za nadaljevanje programa posojil in pomoči Grčiji. Ker je evroskupina zaradi te odločitve že v soboto napovedala, da ne bo podaljšala programa pomoči Grčiji, ki mora v nekaj dneh vrniti velik del posojil, so bile vse oči uprte v ECB.

Predsednik ECB-ja Mario Draghi je napovedal, da bodo tesno sodelovali z grško centralno banko, njen guverner Janis Sturnaras pa je napovedal, da bo grška centralna banka sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev finančne stabilnosti grških državljanov v teh težkih okoliščinah.

ZDA: Grčija naj ostane v evroobmočju
V razpravo o Grčiji je posegla tudi ameriška vlada, ki je razkrila, da je v soboto ameriški finančni minister Jack Lew govoril s predstavniki IMF-ja, Nemčije in Francije. Pozval je k rešitvi, ki bi omogočala, da Grčija ostane del evroobmočja.

Lew je dejal, da mora biti predmet razprave tudi lajšanje grškega dolžniškega bremena. Ob tem naj bi ameriški predsednik Barack Obama nemški kanclerki Angeli Merkel dejal, naj prepreči izstop Grčije iz evroobmočja.

Varufakis upe polaga na Merklovo
Varufakis še vedno upa, da bodo upniki privolili v nova pogajanja še pred izvedbo referenduma. Za nemški časnik Bild je dejal, da je ključ za rešitev v rokah Merklove. Ta naj bi sicer za ponedeljek že sklicala sestanek vodilnih predstavnikov nemških parlamentarnih strank.

Referendum naj bi izvedli v nedeljo, 5. julija. Grška vlada upa, da bodo volivci ultimatu upnikov, kot je bil predstavljen nazadnje, rekli ne. A če bodo institucije predstavile nove predloge, ki bodo "mnogo boljši" kot tisti v četrtek, lahko grška vlada priporočilo državljanom spremeni in jim predlaga, naj pogoje sprejmejo, pa je za Bild dejal Varufakis.

"Grčija se ne bo predala"
Cipras je poslancem pred glasovanjem o razpisu referenduma dejal: "Prihaja dan resnice za posojilodajalce, čas, ko bodo spoznali, da se Grčija ne bo predala, da v Grčiji igra ni končana. Milijon in pol brezposelnih ni igra. Trije milijoni ljudi, ki živijo v revščini, niso igra." Poslanci so njegov predlog podprli s 178 glasovi za in 120 proti.

"Naslednjo nedeljo bomo izvedli referendum in tako počastili našo suverenost ter prihodnost," je napovedal in spomnil, da so Evropejci svojo voljo že večkrat izrazili na referendumih: "So Francozom rekli, da referendum ni dovoljen, ko so glasovali o evropski ustavi?"

Kritičen je do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki mu mora Grčija do konca meseca vrniti 1,6 milijarde evrov. "Seznanjeni smo bili z vztrajanjem IMF-ja, naj omilimo naše predloge glede davkov za bogate." Ob tem pa naj bi upniki od Aten zahtevali tudi, da breme znova položijo na ramena upokojencev in delavcev.

Prošnje za podaljšanje pomoči niso odobrili
Medtem pa so v evrski skupini in v IMF-ju odločeni, da se Grkom program posojil izteče v torek in da morajo tedaj vrniti 1,6 milijarde evrov. Čeprav je Varufakis na vrhu evrske skupine zaprosil za "nekajtedenski odlog", da bi Grki lahko brez pritiskov izpeljali in odločali na referendumu, privolitve za to ni dobil. Varufakis je to označil kot žalosten dan za Evropo, saj bo zavrnitev prošnje za podaljšanje programa pomoči zanesljivo škodila kredibilnosti območja evra kot demokratične unije.

Generalna direktorica IMF-ja Christine Lagarde je sicer dejala, da je IMF "pripravljen nuditi podporo", če bo ta potrebna. "Prihodnji dnevi bodo pomembni," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila vodja IMF-ja.

V sporočilu za javnost je sicer izrazila razočaranje nad neuspešnostjo pogajanj med Grčijo in mednarodnimi posojilodajalci. A po njenih ocenah je evrsko območje "v močnem položaju", da odgovori na krizo. Christine Lagarde ob tem meni, da referendum po torku, ko Grčiji sredstva mednarodnega sklada in programa pomoči ne bodo več na voljo, niti ne bo več pomemben.

"Nismo mi tisti, ki so zapustili pogajanja, ampak je to storila grška vlada. Ampak naša vrata so vedno odprta," je ob tem dodal vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem.

So pa na evrski skupini že razpravljali, kako se pripraviti na posledice grške odločitve in morebitni bankrot te države. Slovenija po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja pričakuje, da se ji bodo zaradi nastale negotovosti dvignili stroški zadolževanja, kar bodo skušali blažiti s protiukrepi.

Prve raziskave kažejo podporo ukrepom
So pa raziskave javnega mnenja, ki so jih v Grčiji izvedli še pred potrditvijo referenduma, pokazale, da je večina Grkov naklonjena dogovoru s posojilodajalci. Raziskava inštituta Kapa, ki jo je objavil tednik Vima, kaže, da se 47,2 odstotka vprašanih zavzema za dogovor, 33 odstotkov jih je proti, 19,8 odstotka pa jih nima mnenja. Raziskava inštituta Alco za časnik Proto Tema pa kaže, da se 57 odstotkov vprašanih zavzema za dogovor z Evropo, 29 odstotkov pa jih meni, da bi se morala Grčija Evropi upreti.

Govor o referendumu že pred štirimi leti
Podobna zgodba z napovedjo referenduma o varčevalnih ukrepih, ki jih je od Grčije zahtevala Evropska unija, se je sicer zgodila že leta 2011. Tedaj je takratni grški premier George Papandreu podobno presenetil voditelje EU-ja, a so ga ti na koncu pripravili do umika predloga. Na robu srečanja najmočnejših držav G20 sta se z njim posebej pogovorila takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy in Merklova. Postavljen je bil pred dejstvo, da bo morebitna odločitev na referendumu tudi odločitev o tem, ali bo Grčija ostala v evrskem območju ali ne.

Pretresi na finančnih trgih so bili namreč pred štirimi leti turbulentni, zato so številni dvomili o preživetju evra, če ena izmed držav izstopi oziroma bankrotira. Na "nevarni strani radarja" sta bili še Irska in Portugalska, vedno slabše pogoje zadolževanja sta dobivali Italija in Španija.

Papandreu tega zapleta na politični sceni ni preživel. V tednu dni je podal svojo odstopno izjavo, tehnično vlado pa je prevzel nekdanji guverner centralne banke Lukas Papademos, ki je z ekipo svojih ministrov vladal le pol leta. Nato so sledile dvojne volitve, da so lahko znova postavili stabilnejšo vlado. V tem času se je krepila moč koalicije strank Siriza, ki je januarja letos prevzela oblast. A voditelj Sirize Cipras tokrat ljudi na referendumu ne bo prosil, naj podprejo varčevalne ukrepe, kar je nameraval Papandreu, temveč, naj jih zavrnejo.