Napis v enem izmed lokalov v Nikoziji: 'Smo majhni, a ponosno pravimo ne.' Foto: Reuters
Napis v enem izmed lokalov v Nikoziji: 'Smo majhni, a ponosno pravimo ne.' Foto: Reuters
Protesti Ciprčanov proti zloglasni trojki. Foto: EPA
Ciper zdaj upe polaga na Moskvo. Foto: EPA
Gnev Ciprčanov. Foto: EPA
Nezadovoljstvo je veliko. Foto: EPA
Ciper išče rešitev

Merklova je obžalovala, da je Ciper zavrnil načrt za prejetje finančne pomoči, ki vključuje uvedbo davka na bančne vloge, a je poudarila, da bi bilo bolje ne obdavčiti vlog do 100.000 evrov, kakršno je bilo tudi stališče evroskupine. S tem se strinja tudi Francija.

Predlog dogovora, ki so ga v torek zavrnili ciprski poslanci, predvideva ničelno davčno stopnjo za vloge do 20.000 evrov, 6,75-odstotno davčno stopnjo za vsote od 20.000 do 100.000 evrov ter 9,9-odstotno stopnjo za vloge nad to vrednostjo. Vendarle bo Ciper moral rešiti težave svojega bančnega sektorja. Najpomembnejše je po besedah Merklove, da država "v prihodnosti dobi vzdržen bančni sektor". "Takšen, kot je danes, namreč to ni," je poudarila in dodala, da mora tudi bančni sektor prispevati k vzdržnosti ciprskega dolga.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pa je opozoril, da so trenutno izjemno negotove razmere na Cipru škodljive, a predvsem za Ciprčane, zato jih je treba odpraviti čim prej. Evropski komisar Maroš Šefčovič, ki v Nikoziji nadomešča predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je na poti v Rusijo, pa je dejal, da je edina alternativa programu pomoči bankrot države.

Kaj bodo dosegli za mizo?
Medtem v Nikoziji potekajo krizni pogovori tamkajšnjega predsednika s strankarskimi voditelji. Na srečanju pod vodstvom predsednika Nikosa Anastasiadesa iščejo nov načrt za zagotovitev pomoči.

Ciprska vlada naj bi pripravila osnutek zakona, s katerim bi preprečili odliv kapitala z otoka po vnovičnem odprtju bank. Predlog morata potrditi vlada in parlament. Predlog predvideva tudi ločitev na "dobre" in "slabe" banke. Komentatorji menijo, da morajo zakone sprejeti, preden se bodo znova odprle banke, ki so zaprte že od sobote, da bi preprečili odliv sredstev.

Kriznega sestanka se udeležujejo tudi guverner ciprske centralne banke Panikos Demetriades in predstavnik trojke, ki jo sestavljajo EU, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Po dogovoru, ki so ga države z evrom potrdile prejšnjo soboto, bi otoška država dobila 10 milijard evrov pomoči, a v zameno bi morali na otoku zbrati 5,8 milijarde evrov s pomočjo davka na bančne vloge.

Prvotni predlog glede obdavčitve vlog je sicer Cipru v preteklih dneh uspelo malce ublažiti, predvsem z ničelno davčno stopnjo za vloge do 20.000 evrov, toda za poslance še vedno ni bil sprejemljiv. Ti so predlog v torek zavrnili brez glasu podpore, pogoje za pridobitev evropske finančne pomoči pa so med drugim označili za "izsiljevanje".

Bruselj: Ciper mora zdaj najti alternative

"Ciprske oblasti morajo zdaj predstaviti
alternativni scenarij, ki bo spoštoval merila za vzdržnost dolga in finančne parametre,"
je pojasnil predstavnik komisije Olivier Bailly. Ob tem je spomnil, da je bil dogovor o programu pomoči, ki je vključeval sporni davek na bančne depozite, v soboto dosežen soglasno, torej se je z njim strinjal tudi Ciper. Čeprav komisiji rešitev ni bila najbolj všeč, jo je podprla, a obenem večkrat jasno povedala, da bi sprejela tudi alternativno rešitev, po kateri vloge do 100.000 evrov ne bi bile obdavčene, je pojasnil Bailly. "Ciprske oblasti takšnega alternativnega scenarija niso sprejele," je dodal. "Nihče ni kriv," je odvrnil na vprašanje, ali je Nemčija kriva za ciprsko dramo. "Dogovor je bil soglasen. Zdaj pa mora biti vsakdo kar se da konstruktiven pri iskanju rešitve," je sklenil.

Cerkev ponuja svoje premoženje
V Nikoziji zdaj iščejo druge načine za zagotovitev 5,8 milijarde evrov. Med mogočimi načini se omenjajo izdaja obveznic, prestrukturiranje bank ali iskanje več denarja v Rusiji.

Vodja vplivne Pravoslavne cerkve na Cipru, nadškof Hrisostomos, je poleg tega danes vladi za reševanje finančne krize dal na razpolago cerkveno premoženje. "Celotno premoženje Cerkve je na razpolago državi, da bi rešila gospodarstvo pred propadom," je po srečanju z Anastasiadesom dejal nadškof.

Po njegovih besedah je Cerkev med drugim ponudila, da bo zastavila svoje premoženje za nakup vladnih obveznic. Cerkev je sicer največji lastnik zemljišč na otoku in ima poleg tega deleže v več podjetjih. Njeno celotno premoženje naj bi bilo vredno več deset milijonov evrov.

Preučevanje vseh možnosti
Med rezervnimi rešitvami, ki jih zdaj mrzlično išče Ciper, naj bi bila v igri nacionalizacija pokojninskih skladov, pravi finančni analitik Gregoris Savva iz ciprske tiskovne agencije CNA. "Vlada preučuje možnost nacionalizacije pokojninskih skladov podjetij v delni državni lasti ali celo pokojninskih sredstev zasebnega sektorja v zameno za srednjeročne obveznice. S tem bi lahko zagotovili do tri milijarde evrov," je pojasnil Savva, ki poudarja, da je odločitev parlamenta dokončno pokopala davek na depozite.

"Upamo na pomoč Moskve, naš finančni minister je danes v Rusiji in skuša zagotoviti manjkajoča sredstva." Savva je predlog trojke za davek na davčne depozite označil za poguben, saj je že sam po sebi povzročil veliko nestabilnost v bančnem sektorju in vlado prisilil, da je odredila zaprtje bank, da bi preprečila odliv depozitov.

"Govori se, da bodo banke ostale zaprte do petka, tako da se bodo znova odprle v torek, saj je v ponedeljek praznik. Če se banke odprejo v četrtek brez pomirjujočega sporočila vlade ali evrske skupine, bomo imeli težave," je pojasnil.

Ne glede na rešitev pa je načrt trojke načel zaupanje v bančni sistem: "Gospodarstvo temelji na zaupanju, in to zaupanje je bilo načeto. Načrt je dejansko pospešil spodkopavanje našega bančnega sistema. Ciper je finančni center, če uničite naše banke, uničite temelj našega gospodarstva."

Malo verjetnosti za izhod iz evrskega območja
Ob težavah Cipra so se pojavile špekulacije, da bi lahko država zapustila evrsko območje, a Savva pravi, da to ni verjetno. Ciper naj bi dejansko še naprej vztrajal na poti, ki jo je začrtala trojka, "ne vem pa, ali bo trojka prinesla rešitev," je pojasnil.

"To bi se lahko zgodilo, če znižajo lastne zahteve, da zagotovijo na primer 12 milijard evrov namesto desetih," je dejal. "Smo v zelo neobičajnem položaju, potrebujemo hitre rešitve pred odprtjem bank."

Na vprašanje o morebitni politični krizi na otoku Savva pravi, da je položaj tako zaostren in nenavaden, da nihče ne išče političnih koristi. "Mislim, da politične nestabilnosti ne bo, saj je položaj tako napet, da nihče nima časa za politično krizo."

Ciper išče rešitev