Danska je predsedovanje prevzela v času hude dolžniške krize, ki je Evropsko unijo pahnila v najhujšo krizo v njeni zgodovini, katere reševanje bo zagotovo zaznamovalo tudi dansko predsedovanje.

Med prednostne naloge Danske sodijo podpora izvajanju dogovorov za krepitev proračunske discipline, krepitev mehanizmov za zaščito evra in dokapitalizacija evropskih bank ter pogajanja o prihodnjem večletnem evropskem proračunu za obdobje od leta 2014 do 2020.

Danski minister za evropske zadeve Nikolai Wammen je ob predstavitvi prioritet predsedovanja izpostavil tudi širitev Unije. Danci si bodo prizadevali za nadaljnje korake kandidatk Turčije in Islandije na poti v Unijo ter za začetek pogajanj s Črno goro junija prihodnje leto. Ob tem upajo, da bo Srbija februarja dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju.

Köbenhavn je predsedovanje prevzel od Varšave, ki lahko med glavnimi uspehi izpostavi podpis hrvaške pristopne pogodbe, uveljavitev svežnja šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji ter napredek v pripravah večletnega proračuna EU-ja.

Danska je sicer ena izmed držav članic EU-ja, ki ni prevzela evra in še vedno stavi na lastno valuto. Je tudi ena redkih držav na stari celini, kjer je na oblasti levousmerjena vlada.