V preteklem tednu, ko so bile razmere na svetovnih finančnih trgih še posebej razrahljane, se je zapletlo tudi v pogajanjih o dodatni pomoči najbolj ogroženi evrski državi – Grčiji.

Finski več sto milijonov evrov
Ko je na zadnjih finskih volitvah nacionalistična stranka Pravi Finci dobila skoraj 20 odstotkov glasov, so Helsinki zahtevali dodatna zavarovanja za svoj delež v novi pomoči Grčiji. Da se članice, kjer je to primerno, lahko dogovorijo o dodatnem zavarovanju poroštev, so 21. julija dopustili voditelji držav z evrom. Grčija je nato privolila, da bo na poseben finski državni račun vplačala več sto milijonov evrov, je za TV Slovenija poročala Meta Dragolič.

"Države v evrskem območju morajo oceniti, ali je dogovor med Grčijo in Finsko v skladu s tem, kar so sklenili," je dejal Amedeo Altafaj, tiskovni predstavnik Evropske komisije. Voditelji podrobnosti namreč niso določili. Pogajanja že potekajo.

Slovenija bo poroštvo uveljavljala v skupnem okviru
"Države članice so dobile sporočilo, da je evroskepticizem lahko nagrajen. Zato so politiki v državah, kot sta Nizozemska in Avstrija, postali zaskrbljeni in so prosili za podoben dogovor. To sta naredili tudi Slovenija in Slovaška," je povedal Pieter Cleppe iz nevladne organizacije Odprta Evropa.

Slovenija po pojasnilih finančnega ministrstva namerava zavarovanja za svoj del poroštva uveljaviti v skupnem okviru. Za to se zavzema očitno tudi Avstrija. "Države, v katerih je zasebni sektor zelo zaščiten, naj ne zahtevajo varščine, države, v katerih pa ni, pa naj. Ker vse države ne bodo zahtevale varščine, bo izplačilo mogoče," meni avstrijska finančna ministrica Maria Fekter.

Bo krhka solidarnost spodkopana?
Štiri najglasnejše države skupaj sicer prispevajo le 11 odstotkov potrebne pomoči. A v Bruslju se bojijo, da bodo spodkopale že tako krhko solidarnost v sedemnajsterici z evrom, je še poročala Dragoličeva.