Sarkozy se je ob tem zavzel, da bi pakt za krepitev fiskalne unije v območju evra podpisali najpozneje 1. marca.
Merklova in Sarkozy sta se sešla na delovnem kosilu, na katerem sta se posvetila pripravam na vrh EU-ja, ki bo 30. januarja v Bruslju. Srečanje dveh najpomembnejših političnih figur v Evropi je v času krize v območju evra postalo stalnica pred vsakim srečanjem evropskih voditeljev.

V ospredju tokratnega srečanja je bil med drugim predlog uvedbe davka na finančne transakcije, ki velja za projekt dvojca "Merkozy". Nemška kanclerka je o tem dejala, da naj bi finančni ministri do marca pripravili dokončni predlog, osebno pa se zavzema za to, da bi davek uvedli vsaj v območju evra, če že ne bi dosegli rešitve za celoten EU.

Podpis do 1. marca
Merklova je ob tem priznala, da v nemški vladi o tej temi še ni soglasja. Koalicijski liberalci (FDP) namreč nasprotujejo ideji, da bi davek uvedli samo v območju evra. Pariz in Berlin menita, da je davek na finančne transakcije pravi odgovor na krizo. "Še naprej se bomo borili za to," je dejala Merklova. Sarkozy, ki je pred kratkim razmišljal celo o možnosti, da bi Francija sama uvedla davek na finančne transakcije, je dodal, da se pri tem ne bodo prenaglili.

Tema pogovorov je bil tudi pakt za krepitev fiskalne unije v območju evra, ki bo v skladu z decembrskim dogovorom voditeljev članic EU-ja zaživel skozi meddržavni sporazum, in ne skozi spremembe pogodbe EU-ja. Sarkozy se je zavzel za to, da bi ga podpisali najpozneje 1. marca: "Želimo si, da bi pogajanja o sporazumu končala v prihodnjih dneh, sporazum pa podpisali 1. marca." Merklova se je s francoskim predsednikom strinjala tudi, da je treba pospešiti financiranje stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki naj bi že letos nasledil zdajšnji začasni sklad za zaščito evra (EFSF).

"Grčija izjema"
Merklova in Sarkozy se nista mogla izogniti niti zaostrenim razmeram v močno zadolženi Grčiji. "Naš cilj je, da nobeni državi članici ne bi bilo treba zapustiti območja evra," je kanclerka odgovorila na vprašanje, ali je območje skupne evropske valute pripravljeno na plačilno nesposobnost Grčije. Pri tem je poudarila, da je Grčija izjema in da morajo v Atenah uresničiti načrtovane varčevalne ukrepe. Čeprav so banke v primeru Grčije privolile v 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic, je signal po besedah Merklove jasen - Grčija mora dobiti priložnost, vendar je to izjema.

Kanclerka je Grčijo ob tem pozvala k napredku v pogajanjih z zasebnimi upniki, saj je drugi sveženj pomoči treba hitro realizirati. Merklova se bo o razmerah v Grčiji v torek zvečer v Berlinu pogovarjala tudi s prvo damo Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. Na vprašanje, ali pričakuje nadaljnje znižanje bonitetnih ocen evropskih držav, je Merklova pojasnila, da je globoko odločena prepoznati izzive časa in temu primerno politično ukrepati: "Strah ni motiv mojega političnega delovanja."

Sarkozy je poudaril še, da z Merklovo tesno sodeluje: "Za Evropo ni prihodnosti, če se Nemčija in Francija ne strinjata." Voditelja sta se ob tem zavzela za krepitev zaposlovanja, inovacij ter rasti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva.