Evropska unija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 4 glasov Ocenite to novico!
Hiška
Nov tip meteorološke hiške na Pasji ravni. Foto: Arso
Janez Polajnar
Hidrolog Janez Polajnar pravi, da imamo v Sloveniji sicer za zdaj dovolj vode, a vendarle dodaja: "Kljub temu ugotavljamo, da je pri nas manj vode kot pred 30, 40 leti." Foto: Jernej Lasič

Dodaj v

"Ekstremni pojavi se v zadnjih desetih, petnajstih letih gostijo"

Vodne zaloge pri nas se zmanjšujejo
21. oktober 2017 ob 18:10
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenija ima zaradi svoje geografske lege veliko padavin. Posledično imamo tudi dovolj podzemnih voda, ki so glavni vir oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Kljub temu se vodne zaloge pri nas zmanjšujejo.

Agencija RS za okolje je v letih 2009-2015 izvedla največji projekt za spremljanje stanja okolja v Sloveniji. Projekt za Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve oz. BOBER, v vrednosti 33 milijonov evrov, je finančno podprl tudi EU. Zaradi dejavnosti in doseženih ciljev projekta je Slovenija izboljšala infrastrukturo, ki danes omogoča natančnejše napovedi vremena in stanja voda.

Hidrolog Janez Polajnar pravi, da imamo v Sloveniji sicer za zdaj dovolj vode, a vendarle dodaja: "Kljub temu ugotavljamo, da je pri nas manj vode kot pred 30, 40 leti. To je predvsem zaradi milejših zim, manj debele snežne odeje v visokogorju, zaradi pomanjkanja snežnice pa so se spremenili tudi nekateri rečni režimi slovenskih rek. Izostajajo npr. značilni spomladanski viški vodnatosti. Večkrat se zgodi, da se zimski količinski primanjkljaj zavleče vse do poletja. V jeseni pa se običajno soočamo z viški vode in hkrati s poplavami."

Velik korak k večji zaščiti in dobremu gospodarjenju slovenskega vodnega okolja so naredili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so pred desetimi leti zasnovali največji projekt za spremljanje stanja okolja pri nas. Projekt z naslovom Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji je bil uresničen v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.

Projekt za Boljše Opazovanje in za Boljše Ekološke Rešitve oz. BOBER je v letih 2009-2015 izvedla Agencija Republike Slovenije za okolje. Po besedah vodje projekta, namestnika generalnega direktorja Gregorja Sluge, je bil projekt namenjen "izboljšanju poznavanja stanja in napovedovanja količin v vodnem krogu, s poudarkom na ekstremnih vodnih dogodkih, tj. poplavah in sušah; na splošno pa je projekt ponudil odgovore na vprašanja, povezana s preskrbo s pitno vodo, podatke za boljše prostorsko načrtovanje in za trajnostno rabo vode, predvsem v gospodarskih dejavnostih, kot sta kmetijstvo in energetika".

BOBER pretežno infrastrukturni projekt
Po besedah Sluge je bil BOBER pretežno infrastrukturni projekt, ki je v prvi vrsti pripomogel k večjemu poznavanju slovenskega vodnega okolja, ki ga Arso obravnava v smislu količine in kakovosti voda. V šestih letih je naša država v okviru projekta pridobila kar 281 različnih merilnih postaj, kar pa ni bila edina nadgradnja takratnega infrastrukturnega sistema.

"Pridobili smo tako meteorološke kot hidrološke merilne postaje in tiste za spremljanje podzemnih voda. Velika pridobitev je tudi nov radarski center na Pasji ravni. Na področju podatkov je vidna razlika v pogostosti in raznolikosti. Poleg tega smo pridobili orodja za obravnavanje vodnega kroga, pri čemer velja izpostaviti hidrološki prognostični model, s katerim lahko mnogo bolje napovemo verjetnost poplav in manjših razlivanj vodotokov, ter orodja za spremljanje suše, s katerimi na podlagi vodne bilance in vremenskih modelov predvidimo dolgotrajnost in moč suše," rezultate pojasnjuje vodja projekta BOBER Sluga.

Čeprav se je projekt BOBER, ki je dosegel vse svoje cilje, že končal, pa Arso dejavnosti, zlasti na področju pridobljenih novih podatkov o slovenskem vodnem okolju, nadaljuje.

"Ekstremni pojavi se v zadnjih desetih, petnajstih letih gostijo"
Kakovostnejša analiza preteklih razmer, boljše poznavanje trenutnega stanja ozračja in voda ter posodobljena merilna mreža hidroloških postaj pa Agenciji RS za okolje, kot že omenjeno, omogoča učinkovitejše napovedovanje izrednih hidroloških razmer in opozarjanje nanje. Tako s poplavami kot sušo se v Sloveniji namreč soočamo že od nekdaj, pravi hidrolog Arsa Polajnar in ob tem dodaja: "Podatki kažejo, da se ti ekstremni pojavi v zadnjih desetih, petnajstih letih gostijo, tudi njihova jakost je močnejša, kar pripisujemo tudi posledicam podnebnih sprememb zaradi vse večjega segrevanja na globalni ravni. V prihodnosti pričakujemo, da bodo tako hidrološki ekstremi, zlasti hudourniške poplave v poletnem in jesenskem času, kot suše pogostejši. Velika verjetnost je, da bodo ti pojavi tudi silovitejši, kot smo jih bili vajeni do zdaj."

Stroški projekta BOBER, s katerim je Slovenija naredila korak proti dolgoročnejši okoljski viziji in razvoju države, so znašali 33 milijonov evrov. Od tega je 85 odstotkov sredstev prispeval evropski Kohezijski sklad.

Lidija Petković, Radio Si; Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope
Prijavi napako
Komentarji
HOR
# 24.10.2017 ob 02:28
@čezplotnik
# 22.10.2017 ob 01:59
"...Korak (preveč) v temo..".
»…Res, @HOR, kaj je namen tvojega načrtnega zavajanja bralcev komentarjev (ki jih, verjamem, ni tako malo) ? Samo nasedaš teorijam zarote in misliš, da s tem ko nasprotuješ znanosti, razmišljaš s svojo glavo? Naj te podučim - razmišljanje s svojo glavo ni vedno najboljša izbira. Zdi se mi, da si to pogosto uvidel po OŠ testih…«


Čezplotnik, to bo pa prav nasprotno par tvojih korakov premalo iz teme, da bi se pri tebi sploh lahko kaj resnega videlo razen tvojea subjektivnega nakladanja vsled jasne demonstracije nepoznavanja stanja v klimatologiji in visokoletečega strokovnega izrazoslovja ter pozivanja, kar pa tako pri tebi potem tako izpade samo «wanna« be strokovna latovščina v kateri izgleda, da zaradi fiksiranost na par dreves ne vidiš dobro bistva celega gozda….
Zato ti tudi očitno niso jasne pomanjkljivosti sedanjih klimatskih modelov za zmožnost kredibilnega napovedovanja razvoja klime v tem stoletju .

Za začetek, ker vidim, da gojiš romantične psevdoznanstvene iluzije o (predvsem klima alarmističnih) klimatskih modelih, bi bilo dobro, da (si) natočiš malo čistega vina in pokažeš svojo »poznavanje« (SIC) tako, da pričakukem, da boš strokovno utemeljeno razložil zakaj se je cvet ( kar se mene tiče cvetožer) »svetovnih« klimatskih strokovnjakov zbranih v IPCC tako hudo zmotil, da se je v celo 97 % vseh lastnih klimatskih modelov IPCC (v številkah 111 od 114 modelov) konkretno pretiravalo (zgrešilo)z napovedjo pospešenega globalnega segrevanja ozračja med leti 1998-2012. In to kar hudo saj se je segrevanje takrat upočasnilo glede na stopnjo segrevanja med 1951–2012, ne pa povečalo.
Mogoče boš lahko lahko tudi navedel koliko je bila večja rast CO2 emisij v obdobju 1998-2012, glede na recimo predhodno 15 letno obdobje pred 1998 (o zadevi s tem fijaskom temperaturnih napovedi IPCC pa se lahko poučiš v IPCC AR5 poročilu 2013) in zakaj je bilo kljub temu manj segrevanja…!?
Pa previsoke temperature sploh niso edino, kar je bilo bistveno napačno napovedano…
Toliko o klimatski modelih (IPCC), ki bi naj uporabno napovedovali klimo nekaj desetletij naprej, pa sfalijo že v času 15 let...?

Će zna kdo res z že dokazano kredibilnostjo napovedati vsaj ključno smer razvoja klime za nekaj deset let naprej, pa to do sedaj definitivno ni tisti ozek krog nekaj par ducatov strokovnjakov (SIC) pri IPCC, ki tam kontrolirajo in grejejo klima alarmistično štorijo. Obstaja pa še možnost, da znajo, pa nimajo volje saj so klimatske spremembe politični biznis, ki je že zdavnaj kilo - milijardno $ prevelik, da bi se ga ogrožalo zaradi nekaj znanstvenih dejstev in napačnih ali pravilnih modelov…

V poduk za lažje razumevanje klimatskih modelov pa ti prilagam še navedbo IPCC TAR poročila iz leta 2001: »…Pri podnebnih raziskavah in modeliranju moramo priznati, da se ukvarjamo z povezanim nelinearnim kaotičnim sistemom, zato dolgoročna napoved prihodnjih podnebnih razmer ni mogoča…« - da ti bo malo bolj jasno kaj je najbolj bistveno pri klimatskih modelih in njihovi uporabi…

Mogoče ti bo koristila tudi informacija, da so tudi pri IPCC na podlagi novejših evidenc ugotovili (pa to par let malo »pozabili» predstavit širši strokovni in drugi javnosti…), da bi lahko bila toplotna senzitivnost na podvojitev CO2 koncentracije precej manjša, kot so predhodno mislili, kar še dodatno potrjuje ca ducat drugih študij, ki pa tovrstno ugotavljajo tudi še precej manjše segrevanje, vsled česar se pobeglo in katastrofalno segrevanje vedno bolj oddaljuje…

Da pa ne bi ostalo le pri običajnem flancanju še pri tvojih ostalih »kritikah« pa te pozivam, da potem strokovno utemeljeno dokažeš še sledeče:
1. Kje točno zavajam
2. Da zavajam načrtno
3. Kako in katerim teorijam zarote nasedam
4. Kako in katerim znanstvenim dokazom nasprotujem
5. Kje razmišljam s svojo glavo ne, da bi podobno razmišljali še strokovnjaki in kje ter zakaj to
ni dobro

-Ker v nasprotnem te sploh ne morem jemati resno...

Za te komentarje zapravim kar nkaj časa, a v življenju drugače ne gre, če se hoče malo pozabavat z manipulacijami, zmotami, flancanjem, praznoverjem in lažmi ter zavajanjem !

Pa še en poduk glede razmišljanja s svojo glavo: Vedno vsak razmišlja s svojo glavo, razlike pa so v tem kaj vse, koliko in na kakšnem nivoju pri tem uporablja,… Seveda, pa ne poznam tvojih izkušenj…
HOR
# 08.11.2017 ob 23:50
@čezplotnik
# 31.10.2017 ob 14:30

Podvojitev CO2 (od 300 na 600 ppm) znese na Zemlji sam po sebi ca +1 st C dodatnega segrevanja , seveda nalepljeno na ozadje naravnih faktorjev, ki lahko tu odvzemajo ali dodajajo, na katere pa ima več CO2 le malo vpliva
Hot spot-a višje v troposferi, kjer bi se lahko pospeševale temperature ni, ker pada realtivna vlaga in zato absolutna ne raste in zato ni nobene ojačitvene povratne zanke segrevanja za doseganje +4 ali +6 st C, kaj šele efekta pobeglega segrevanja. In to po 40 letih "alarmantnega " segrevanja ob veliki rasti CO2 (emisij)...

Zdaj pa domača naloga:
Če ni povratne zanke za hot spot, kaj še ostane od CAGW...!?

(namig: v najslabšem primeru le AGW...!?)
čezplotnik
# 31.10.2017 ob 14:30
HOR, pojmi za prestudirat:
transmisivnost atmosfere pri dolocenih valovnih dolzinah
(priporocam, da se spustis na molekulsko nivo)
drugi stavek termodinamike
sestava atmosfere

Sedaj pa domaca naloga: vse skupaj povezi in pomisli, kaksen vpliv bi lahko imel CO2 ?
HOR
# 25.10.2017 ob 02:04
@janipapillon
# 23.10.2017 ob 09:54

Ja, pa sem že v komentarji na "Nevihta Ophelia na Irskem zahtevala tri smrtne žrtve":
-Kar se tiče gozdov in CO2 je glede številk pomembno, da so vzelo visoke. In potem so razmerja (%) še kako važni in bistveni za to kar se dogaja.
Globalni gozd je ponor za ca 30% letnih emisij CO2 iz atmosfere( kar je ca 10% vseh emisij). Če ne bi posekali do sedaj ca 50% gozda bi lahko bil ta ponor tudi za do ca do 60% emisij CO2.
In zakaj je teh 30% manj ponora CO2 emisij letno iz atmosfere (glede na 60% možnih, če ne bi posekali do sedaj že 50% gozda) pomembno in zakaj je pomemben podatek , da se se zaradi sekanja manjša deževni gozd, ki je sorazmerno večji ponor CO2 emisij od navadnega gozda!?

-Zato ker je že iz teh podatkov jasno, da vpliv sekanja gozdov glede na CO2 emisije ni minorno zanemarljiv. Še manj minoren pa je ob podatku, da novi obnovljivi viri energije sonca/vetra predstavljajo ca 1% primarnih virov človeštva energije na Zemlji, ob tem pa sploh niso zmanjšali emisije CO2 niti svojemu deležu primerno. Za to pa se je do sedaj porabilo ogromne multimiljarde $, ki bi jih vsaj 3/4 lahko koristneje porabili za drugačne EKO ukrepe ( vlaganje v EKO in OVE ter URE raziskave za razvoj tehnologije pa še povečali). Amerika je na primer samo z velikim prehodom iz premoga na cenejši plin pri proizvodnji elektrike bolj (in ceneje!) zmanjšala CO2 emisije, kot vse vetrnice na svetu do ca sedaj (podatek je bil sicer za par let nazaj)...
Raćunaš pa si lako sam iz podatkov, vse številke (in %) pa so bolj približne, saj viri navajajo različne ( pa vseeno v rangu, da je ponor CO2 v gozdovih ni minoren ali zanemarliv...)
LINK
https://www.nasa.gov/jpl/nasa-finds-good-news-on-forests-and-carbon-dioxide
LINK ali
https://www.co2.earth/global-co2-emissions

https://www.youtube.com/watch?time_continue=39&v=6lJ2uZSRfHI
LINK
http://theconversation.com/explainer-how-much-carbon-can-the-worlds-forests-absorb-14816
Boj proti CO2, alias klimatskim spremembam pa naredi več finančne škode, kot koristi.
Denar pa bi lahko usmerili v več raziskav in hitrejši razvoj OVE in URE ter drugo ekologijo...
LINK ali
https://wattsupwiththat.com/2017/10/24/gao-report-cost-of-climate-change-damage-far-less-than-cost-of-decarbonization/
janipapillon
# 23.10.2017 ob 09:54
HOR
Ne nisi.
Ne, dajva NE prepisovat ... vzemi podatke ...
CO2 je itka tak-tak orientir, ampak če ga vzameva za standard, se pač da nekaj lepo izračunat.
To je podobno, kot imamo v vrhunskem športu; so se Nemci pa za njimi mnogi vrhunski športni trenerji obesili na laktat v krvi, pa so se obesili na srčni utrip... Vse to je dobrodošlo in uporabno in v športni znanosti in v vrhunski športni vadbi. Eni pretiravajo v eni smeri, se obesijo na to, drugi to uporabij(m)o kolikor se pač uporabit da in kolikor znamo, tretji to zavračajo. Mnogokrat zaradi pretiravanja prvih. :-)
... na eno stran vage postavi zmanjšan ponor (masa CO2) na letni ravni radi našega posega v pragozd, na drugo stran naš poseg v zemljino skorjo, spravljanje fosilcev na površje&atmosfero (masa CO2), ... naš največji kemični preizkus
Mene itak bolj kot globalno (atmosfera) gane, da zdajle na mikrolokacijah (tudi v mali Ljubljani) nekaj tisoč ljudi v stoječem avtu inhalira izpuh od dizl smrdačca pred seboj.

Ves pomp okrog globalnega tralala, CO2 kot merilo, bo prinesel kaj slabega, predvsem pa kaj dobreg. Tudi globalno zmanjšanje prej omenjenih situacij po velemestih, poleg tega, da se bodo najini zanamci lahko tudi malček dlje vozili npr na plin.
HOR
# 23.10.2017 ob 08:32
@janipapillon
# 22.10.2017 ob 08:00

Dvakrat sem ti že razložil razmerja iz katerih je jasno, da naš poseg v gozdove do sedaj sploh ni minimalen glede na emisije CO2.
Če tu izkazuješ obnašanje na nivoju osnovne šole bi lahko še rešil osnovnošolsko nalogo in prepisal iz kakšne internetne strani podatke in malo za spremembo na čem konkretnem argumentiral.
Pa da vidimo kako to izgleda...
janipapillon
# 22.10.2017 ob 08:00
skrivač HOR
si že izračunal kako minimalen je naš poseg v gozdove napram kemičnem poizkusu "vse fosilce na plano?
Ramus
# 21.10.2017 ob 19:08
Drži, je bilo napovedano da se bodo...
čezplotnik
# 22.10.2017 ob 01:59
Tako se globalno ne dogaja vse večje segrevanje saj stopnja segrevanja po ca 1998 ne narašča, oziroma kvečjemu upada.

Korak (preveč) v temo.

Res, @HOR, kaj je namen tvojega načrtnega zavajanja bralcev komentarjev (ki jih, verjamem, ni tako malo) ? Samo nasedaš teorijam zarote in misliš, da s tem ko nasprotuješ znanosti, razmišljaš s svojo glavo? Naj te podučim - razmišljanje s svojo glavo ni vedno najboljša izbira. Zdi se mi, da si to pogosto uvidel po OŠ testih. ;)

Ena naloga zate (glede na število in dolžino prispevkov imaš očitno čas in si brez dela): morda znaš preprosto fizikalno razložiti, kako klimatski model deluje? Priprava začetnih pogojev, integracijski koraki, kateri vlažni in suhi termodinamski procesi se pri tem upoštevajo. Kateri procesi so parametrizirani in kateri rešeni z integracijo diferencialnih enačb? Kako se jih sploh rešuje? V kakšnem sistemu, na kakšni mreži? Zakaj lahko napovedujemo klimo za nekaj deset let vnaprej, vreme pa učinkovito 7-9 dni vnaprej ? Lahko to razložiš z atraktorjem tega dinamičnega sistema?

Če si res tak znalec, te pozivam, da bralcem komentarjev do potaknosti razložiš vsaj eno komponento klimatskih modelov! Ali pa za vedno umolkneš in ne trosiš laži!

Mi je res žal, da tako zapravljam čas, a vendar se je treba lažem in zavajanju upreti!!
stari59
# 21.10.2017 ob 18:43
OK. BOBER mreža je postavljena. Kolikor je meni znano gre za okoli 300 avtomatskih postaj, ki jih bo potrebno vzdrževati. Kadra in ljudi na ARSO ni. Kako sedaj?
HOR
# 21.10.2017 ob 23:58
... "Podatki kažejo, da se ti ekstremni pojavi v zadnjih desetih, petnajstih letih gostijo, tudi njihova jakost je močnejša, kar pripisujemo tudi posledicam podnebnih sprememb zaradi vse večjega segrevanja na globalni ravni. V prihodnosti pričakujemo, da bodo tako hidrološki ekstremi, zlasti hudourniške poplave v poletnem in jesenskem času, kot suše pogostejši. Velika verjetnost je, da bodo ti pojavi tudi silovitejši, kot smo jih bili vajeni do zdaj..."

Lokalno se seveda klima in vreme precej razlikuje, vendar je tudi iz podatkov IPCC (AR5) jasno, da ni evidenc, ki bi potrdile, da so vremenski extremi (suše, poplave, viharji, ... )z izjemo vročinskih valov, do sedaj globalno naraščali zaradi globalnega segrevanja in so se tako napovedi o globalnem povečanju extremnih klimatskih dogodkov zaradi segrevanja, oziroma klimatskih sprememb do sedaj izkazale za napačne skupaj z preveliko napovedano stopnjo dosedanjega segrevanja s strani modelov IPCC glede na satelitske in balonske meritve, ki se ujemajo.
Tako se globalno ne dogaja vse večje segrevanje saj stopnja segrevanja po ca 1998 ne narašča, oziroma kvečjemu upada.

Iz zgodovine pa je znano, da obdobja ohlajanja običajno prinašajo za človeštvo slabše in manj stabilne klimatske pogoje, kot pa obdobja segrevanja...
Kazalo