Predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Donald Tusk in Jean-Claude Juncker se bosta s turškim predsednikom in premierjem sestala ob robu bližajočega se vrha G20. Juncker je sicer danes ocenil, da pogajanja o akcijskem načrtu s Turčijo potekajo dobro. Foto: Reuters
Predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Donald Tusk in Jean-Claude Juncker se bosta s turškim predsednikom in premierjem sestala ob robu bližajočega se vrha G20. Juncker je sicer danes ocenil, da pogajanja o akcijskem načrtu s Turčijo potekajo dobro. Foto: Reuters
Miro Cerar
Slovenija se je zaradi velikega števila prebežnikov in postavljanja ograje znašla v središču zanimanja evropske javnosti. Foto: Reuters
Donald Tusk
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk meni, da bo za rešitev begunske krize v Evropi potrebnega več sodelovanja med članicami. Foto: Reuters
Cerar: EU je bil obveščen o postavitvi ograje

EU si želi pri soočanju z begunsko krizo okrepiti sodelovanje z Afriko in Turčijo, ki jima v zameno za učinkovitejše preprečevanje nezakonitih migracij in zajezitev toka beguncev ponuja finančno pomoč.

Številne države članice EU-ja menijo, da bi se val prebežnikov v Evropo zmanjšal, če bi se uredile razmere sirskih beguncev v Turčiji.

Ravno zato je po migracijskem vrhu EU-ja in Afrike na Malti sledil še neformalni vrh EU-ja, na katerem so razpravljali zlasti o krepitvi zunanje meje EU-ja in obvarovanju schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah. Voditelji so se v Valletti strinjali, da je treba čim prej pripraviti vrh s Turčijo. Točnega datuma ni, omenja pa se 29. november oziroma takoj po tem, ko bo oblikovana nova turška vlada. Tusk sicer poudarja, da Turčija ni edini pomemben partner, temveč je treba sodelovati tudi z drugimi, zlasti z državami Zahodnega Balkana.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je izpostavil, da se trudijo nabrati tri milijarde evrov pomoči Turčiji za obravnavo beguncev iz Sirije, ki jih pričakuje Ankara. Turška stran je dala v preteklosti vedeti, da pričakuje toliko denarja v enem letu, medtem ko v EU-ju govorijo o večletni pomoči. Evropska komisija lahko po Junckerjevih besedah v naslednjih dveh letih zagotovi pol milijarde evrov. Članice pa naj bi prispevale preostalo, na podlagi bruto nacionalnih dohodkov. Nemčija naj bi na primer prispevala približno pol milijarde evrov.

Tusk: "Reševanje schengena je bitka s časom"
Dogodki v Nemčiji, na Švedskem in v Sloveniji so kazalnik, "da je reševanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah bitka s časom", je dejal pred neuradnim vrhom EU-ja na Malti predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Pozval je k zagotovitvi učinkovitega nadzora na zunanji meji EU-ja, saj po njegovem mnenju brez tega schengen ne bo preživel. Za to bo potrebno sodelovanje med članicami, ki bodo morale izvajati načrt o premestitvi beguncev in ustrezno integracijo. "Pohiteti moramo, a brez panike," je še dodal. Na vprašanje, s katerimi ukrepi bodo zagotovili ustrezen nadzor zunanje meje EU-ja, ni odgovoril. Poudaril je le, da je treba zagotoviti izvajanje obstoječih pravil in poiskati nove načine sodelovanja.

Cerar: Treba se je lotiti izvornih razlogov krize
Slovenski premier Miro Cerar je na vrhu EU-Afrika poudaril, da bo reševanje prebežniške krize najučinkovitejše, če se bomo lotili izvornih razlogov krize. "Nobena realna rešitev ne bo mogoča, če se ne bomo učinkovito lotili revščine, pomanjkanja perspektive, politične nestabilnosti, konfliktov, nespoštovanja človekovih pravic in vladavine prava kot tudi učinkov podnebnih sprememb".

Afriki ponudili 1,8 milijarde evrov
EU je v Valletti na migracijskem vrhu EU-ja in Afrike zagnal skrbniški sklad za Afriko, v katerem je 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Enak znesek naj bi prispevale članice, ki pa so za zdaj obljubile le približno 80 milijonov evrov.

Največ, 15 milijonov evrov, je prispevala Nizozemska. Nemčija in Francija sta prispevali po tri milijone. Slovenija je prispevala 50.000 evrov. Hrvaška, Ciper in Grčija niso prispevali. Švica in Norveška sta obljubili 4,6 oziroma tri milijone. Več afriških držav, med njimi Južni Sudan in Niger, je v preteklih dneh opozorilo, da denar, ki ga ponuja EU, ni dovolj.

Voditelji sprejeli akcijski načrt
S tem denarjem naj bi financirali dolgoročne ukrepe za odpravljanje vzrokov migracij: za preprečevanje revščine, reševanje konfliktov in gospodarski razvoj. Evropski in afriški voditelji so v Valletti sprejeli tudi skupno politično izjavo in akcijski načrt, ki temelji na petih prednostnih področjih ukrepanja: odpravljanju vzrokov migracij, spodbujanju zakonitih migracij, zagotavljanju zaščite beguncem, boju proti tihotapcem s prebežniki in vračanju nezakonitih migrantov.

Načrt vključuje zelo konkretne ukrepe, ki jih je treba izvesti do konca leta 2016, je izpostavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Med temi ukrepi so projekti za krepitev zaposlovanja, podvojitev štipendij za študente in raziskovalce, ustanovitev skupne preiskovalne ekipe v Nigru za boj proti tihotapcem s prebežniki ter vračanje nezakonitih migrantov, je ponazoril Tusk.

Diskriminacija Afričanov
Senegalski predsednik Macky Sall je bil kritičen, da Evropa preveč vztraja pri vračanju ter da je diskriminacijsko izgnati Afričane, a obdržati Sirce. Opozoril je tudi, da večina migrantov v Evropo ne pride iz Afrike, in tako izrazil začudenje nad osredotočanjem Evrope na afriške migrante. Statistika evropskega azilnega urada EASO kaže, da je največ od več kot milijon prosilcev za azil v EU-ju, ki so bili registrirani od januarja do septembra letos, iz Sirije, Zahodnega Balkana, Afganistana, Iraka in Pakistana.

Sall je na sklepni novinarski konferenci izpostavil tudi problem izogibanja davkom. Afriki ne bi bilo treba prositi za pomoč, če bi lahko zbrala 60 milijard evrov, izgubljenih zaradi izogibanja davkom v multinacionalkah, je poudaril. Zahteval je tudi pošteno ceno za afriške naravne vire. Migracijski vrh EU-ja in Afrike seveda ni rešil problema, pomeni pa začetek nove faze sodelovanja, je po koncu poudarila nemška kanclerka Angela Merkel in opozorila, da je pred obema celinama še veliko dela.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Cerar: EU je bil obveščen o postavitvi ograje