Foto: BoBo/Nik Rovan
Foto: BoBo/Nik Rovan

V sprejetem priporočilu Bruselj spodbuja k alternativnim ukrepom pri nadzoru notranjih schengenskih meja. Tega že od leta 2015 Avstrija izvaja na mejnih prehodih s Slovenijo, nedavno pa se je za ponovno uvedbo nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko odločila tudi Slovenija. Nadzor na meji s Slovenijo je 21. oktobra uvedla tudi Italija, sprva za deset dni, nato pa se je odločila za podaljšanje nadzora v leto 2024.

Med drugim komisija priporoča, naj članice sistematični nadzor omejijo na izjemne razmere ter naj dajo prednost mobilnim kontrolam in povečajo uporabo sodobne tehnologije. Pri ponovni uvedbi nadzora naj skušajo omejiti vpliv na pretočnost prometa.

Države, ki se spopadajo nedovoljenim gibanjem znotraj Unije, bi morale medtem po mnenju komisije okrepiti policijski nadzor na območjih ob notranjih mejah.

Nedovoljeno gibanje znotraj EU-ja bi lahko omejile tudi z okrepitvijo boja proti tihotapljenju migrantov, in sicer tako, da bi sprejele usklajene ukrepe ter okrepile sodelovanje z agencijami Europol, Eurojust in Frontex.

Bruselj članice poziva še k okrepitvi medsebojnega sodelovanja na vseh ravneh. Vzpostaviti bi morale stalne kontaktne točke za usklajevanje odziva na grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Zato jim komisija svetuje, naj pregledajo in po potrebi prilagodijo dvostranske okvirje sodelovanja.

Poročilo komisije: Avstrijski nadzor na meji ni sistematičen

Evropska komisija je danes objavila tudi poročilo o uradnem posvetovanju, ki ga je med majem in novembrom letos izvedla z državami članicami, ki že več let izvajajo nadzor na notranjih schengenskim mejah, in s tistimi, na katere vpliva. Gre za nadzor, ki ga izvajajo Danska, Nemčija, Francija, Norveška, Švedska in Avstrija. V posvetovanju pod vodstvom koordinatorja za schengen, ki deluje v okviru komisije, je torej sodelovala tudi Slovenija.

V poročilu komisija ugotavlja, da avstrijski nadzor na meji s Slovenijo ni sistematičen. Zaradi okrepitve skupnih dejavnosti slovenske in avstrijske policije v zadnjih mesecih se je intenziteta in pogostost nadzora od februarja letos postopoma zmanjšala.

Okrepitev dvostranskih srečanj pa je prinesla izboljšanje razmer na Karavankah in avtocesti pri Šentilju, kjer je v preteklosti zaradi nadzora in dela na cesti oziroma pobiranja cestnine prihajalo do zastojev proti Avstriji.

Avstrijske oblasti so sicer poročale, da so med 1. januarjem in 31. avgustom letos na meji pridržale 33 tihotapcev migrantov in 155 ljudi, ki so jih ti tihotapili, poleg tega pa še 419 ljudi, ki so nezakonito vstopili oziroma se zadrževali v Avstriji, navaja poročilo.