Ukrep, uveden prvič v zgodovini EU-ja, naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto. V komisiji so ob tem poudarili, da ne gre za kazen, temveč spodbudo, naj Madžarska pospravi po svoji hiši. 495 milijonov evrov predstavlja 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) Madžarske in 29 odstotkov kohezijskih sredstev, ki so za državo namenjeni v letu 2013.

Spodbuda za zdravo fiskalno politiko
"Današnji predlog je treba razumeti kot močno spodbudo Madžarski, naj izvaja zdrave fiskalne politike in vzpostavi prave makroekonomske in fiskalne pogoje za zagotovitev učinkovite rabe sredstev iz kohezijskega sklada," je dejal komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Zdaj je na potezi madžarska vlada, da ukrepa, preden bo zamrznitev začela veljati. Če želi država požeti vse koristi kohezijskega sklada, morajo madžarske oblasti potrebne ukrepe sprejeti brez odlašanja, pa je opozoril komisar za regionalno politiko Johannes Hahn.

Zamrznitev kot nadomestilo za sankcije
Komisija je januarja v okviru postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja ugotovila, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov za znižanje svojega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja do leta 2011 na trajnosten in verodostojen način.

Madžarska ni članica območja evra in zanjo ne velja možnost sankcij, ki jih uvajajo nova pravila v okviru šesterčka, uvedena lani decembra, zato se je komisija odločila za zamrznitev sredstev iz kohezijskega sklada, da bi s tem zagotovila uveljavljanje pravil.

Ukrep v rokah finančnih ministrov
O predlagani zamrznitvi sredstev za Madžarsko bodo zdaj odločali finančni ministri Evropske unije. Če bi članice Unije pozneje ugotovile, da je Madžarska uvedla ustrezne popravne ukrepe, bi se začasna zamrznitev nemudoma prekinila.

Rehn je pojasnil, da ta ukrep ni povezan z neodvisnostjo madžarske centralne banke, upokojevanjem sodnikov in neodvisnostjo organa za nadzor nad varstvom podatkov ter s svobodo medijev, saj ta vprašanja komisija in Madžarska rešujeta v okviru drugih postopkov.