Zadnja priložnost pred volilnim molkom in volitvami. Foto: MMC RTV SLO
Zadnja priložnost pred volilnim molkom in volitvami. Foto: MMC RTV SLO
Soočenje pred evropskimi volitvami, 23.  5. 2014
Soočenje pred evropskimi volitvami sta povezovala Manica Janežič Ambrožič in Dejan Ladika. Foto: MMC RTV SLO
Soočenje pred evropskimi volitvami, 23.  5. 2014
Noben kandidat ni želel povedati imena, koga bi predlagali za evropskega komisarja iz Slovenije. Foto: MMC RTV SLO
Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank
Kampanja pri koncu, volitve pred vrati
Povzetek zadnjega soočenja

Na vprašanja Manice Janežič Ambrožič, Dejana Ladike in tudi televizijskih gledalcev o evropski prihodnosti in sedanjosti so v volilnem studiu tako odgovarjali kandidati SDS-a, SD-ja, PS-ja, DL-a, Desusa in Zaresa ter skupne liste NSi-ja in SLS-a.

Uvodni del soočenja
Milan Zver, nosilec SDS-ove liste in podpredsednik stranke, je v uvodnem delu povedal, da bo v primeru izvolitve na mesto evroposlanca v Bruslju ostal, tudi če bo moral Janez Janša na prestajanje zaporne kazni. V čem pa se razlikuje od Peterleta - pravi, da programsko v manj stvareh, nekoliko drugačna pa je njuna politična drža. "Mi bolj znamo reči bobu bob," je dejal.

Tudi nosilec SD-jeve liste Igor Lukšič se je na začetku dotaknil obsodbe Janše. "Ne volite tistih, ki znižujejo standarde v slovenski politiki - ki kljub obsodbi na dveh inšancah vztrajajo pri vodenju stranke," je ponovil. Bo odstopil kot predsednik stranke, če ne pride v Evropski parlament? "To je del negativne kampanje," je dejal in ni želel konkretno odgovoriti na to vprašanje.

Lojze Peterle, prvo ime na skupni listi SLS-a in NSi-ja, samega sebe vidi kot bolj krščanskega demokrata, kot so pri SDS-u. A ne boji se za sodelovanje z njimi, saj pravi, da jih več stvari druži, kot pa razlikuje.

Nosilec PS-jeve liste Jože Mencinger je v uvodu pojasnil svojo izjavo o "desnih in normalnih volivcih", ki mu jo očitajo. Dejal je, da je v statističnem smislu želel z besedo "normalno" opisati tisto, kar je običajno ali povprečno. "Normalen slovenski volivec je nevolivec. Normalen volivec je povprečen volivec, povprečen slovenski volivec pa ne prihaja na volitve," je pojasnil.

Ivo Vajgl, nosilec Desusove liste, meni, da so levo od sredine bolj svobodno, liberalno razmišljujoči ljudje. Njihova odlika ni disciplina, ampak kreativnost. Drugače od desnice, ker so bolj avtoritativni voditelji in je njihova beseda zadnja.

Senko Pličanič, nosilec DL-jeve liste, je pojasnil, da se je kot minister za pravosodje na ravni EU-ja le štirih sestankov od devetih udeležil zato, ker je imel v drugih primerih druge, pomembnejše obveznosti v Sloveniji.

Darja Radič, nosilka stranke Zares, je v uvodu priznala, da so na teh volitvah ankete njihov največji sovražnik, saj njihovo listo komaj zaznavajo. Napovedala je povezovanje na levi sredini po evrovolitvah.

O zmanjšanju prepada med Slovenijo in Brusljem
Zver je pojasnil, da bi pri tem lahko več storili tudi mediji, saj je premalo novic iz Bruslja. Sam pa pred vsako plenarno sejo posname video in pove državljanom, kaj se na posamezni seji dogaja. Peterle je pri tem dodal, da je svoje delo opisal v knjigi, da pa je bil vedno odprt za vse. Vajgl je povedal, da je bil najbolj aktiven slovenski poslanec v Evropskem parlamentu in da je bil odprt za deležnike.

Po Pličaničevem mnenju je delo evropskega poslanca delo za interese Slovenije. Sam bi večino časa preživel v Sloveniji in ne v Bruslju, saj jim manjka stik s Slovenijo. Mencinger ne ve, kako bi bil prisoten, saj ne pozna organizacije. Lukšič je dejal, da ima za seboj celotno organizacijo evropskih socialistov in da bo na voljo volivcem.
Glede vprašanja Mure je Mencinger dejal, da je bila velika napaka Evrope, da je dovolila deindustrializacijo celine in selitev dela na Vzhod. Po Zverovem mnenju niso za vse krive evropske institucije, ampak imajo tudi vlade svojo vlogo, da pa je bila selitev proizvodnje napaka. S tem se je strinjal tudi Lukšič, ki rešitev vidi v vlaganju v ljudi, ne v profit. Prepričan je, da je preveč priložnosti za elito in premalo za ljudi. Tudi Radićeva se je strinjala z vsem navedenim, dodala pa je, da je bilo tudi varčevanje napaka, saj ni zagnalo naložb.

Vajgl meni, da je Slovenija svoj socialni status zapravila kmalu po osamosvojitvi ter živela v iluziji, da bo vse napake odpravil kapitalizem. Po besedah Pličaniča večji del krivde za propad Mure leži na slovenski oblasti, predvsem pa nam manjka vizije in postavljanja prioritet. Sam rešitev vidi v preusmeritvi v zelene tehnologije. Peterle je ob tem vprašanju poudaril, da v Evropi nihče nikogar nikamor ne potiska in da ga ne čudi, da je volilna udeležba nizka, če se EU tako črni. Poudaril je, da sta npr. Nemčija in Avstrija ohranili svojo industrijo in sta uspešni.

O pomoči BiH-u in Srbiji ter pomoči Sloveniji zaradi poplav
Po mnenju Peterleta je bil EU vedno solidaren, so pa težavne dolge procedure, da se države članice odzovejo in da se je Unija relativno hitro odzvala tudi v tem primeru. Po Mencingerjevih besedah je pomoč moralno in ne gospodarsko vprašanje in nepomagati drug in drugemu je povsem narobe. Po mnenju Radićeve bi moral EU bolj pomagati, saj se je od članic odzvala le Slovenija, v Nemčiji in Veliki Britaniji se o tem ni niti poročalo. "To kaže, kdo vodi Unijo," je dejala.
V zvezi s pomočjo Sloveniji zaradi poplav v 2012 je po Vajglovem mnenju EU postopal korektno, bi pa lahko pospešili proces, če bi imeli delujočo vlado z neko težo v Bruslju. Po Zverovih besedah je EU velik donator, ampak so mlini počasni, saj je pomoč dobro premišljena. Lukšič bi sistem pomoči začel preurejati pri birokraciji. Meni, da bi morali najprej dati in potem preverjati, kam je šel denar. Pličanič je ocenil, da je bila pomoč Srbiji in BiH-u s strani Slovenije učinkovita, zlasti na ravni ljudi. Tako energijo bi potrebovali tudi drugje, stopiti skupaj in se ne zgolj obtoževati med seboj.

O tem, česa se mora EU lotiti takoj
Vajgl je na prvo mesto postavil vprašanje starejših. Pličanič meni, da bi se morali vsi organi lotiti trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva, pa tudi mladih in starejših. Peterle poudaril postavitev bančne unije, okrepitev gospodarske rasti ter področji zdravja in mladih. Mencinger je poudaril vrnitev k socialno-trženemu gospodarstvu, ohranitev javnega zdravstva in šolstva ter mnenje, da je treba reindustrializacijo graditi na zeleni Evropi.

Zver je izpostavil gospodarstvo in delovna mesta, mlade, vzpostavitev neodvisnosti od fosilnih goriv, zlasti od ruskega plina, uvedbo lastnih virov, pa tudi utrditev monetarne unije ter zunanje in varnostne politike. Lukšič je prepričan, da mora EU najprej prekiniti politiko varčevanja oz. zategovanja pasu, poudaril je socialno-tržno gospodarstvo, delovna mesta za mlade in konstitucijo Evrope kot vodilne sile na področju ekoloških standardov in miru v svetu. Radičeva pravi, da je prioriteta zasuk od varčevalne politike, meni, da je treba takoj začeti vlagati, poudarja tudi ukvarjanje s podnebnimi spremembami.

O tem, koga bi predlagali za evropskega komisarja iz Slovenije
Noben kandidat ni želel povedati imena. Radičeva je poudarila le, da si bo treba vzeti čas in razmislek, kdo bo. Lukšič bi predlagal dva človeka - eno moško in eno žensko ime. Zver podpira predlog, da bi zmagovita stranka na evrovolitvah sodelovala pri odločanju, zavzema se tudi za to, da bi predlagali več imen.

Mencinger meni, da je to v pristojnosti vlade, želel bi si resor gospodarstva in zaposlovanja, a dvomi, da bi ga Slovenija lahko dobila. Tudi Peterle pravi, da bi lahko predlagali vsaj več kandidatov. Pličanič je prepričan, da mora biti komisar tako strokovnjak kot tudi politik, meni pa, da bi morala Slovenija ohraniti resor okolja. Vajgl poudarja, da mora biti evropski komisar avtoritativna osebnost in strokovnjak, tudi on pa bi predlagal moškega in žensko.
O novih in starih kandidatkah za vstop v EU
Zver je prepričan, da si Slovenija dovolj prizadeva za postopen vstop Turčije v EU, da pa imajo druge kandidatke prednost pred njo. Mora pa EU pokriti tudi to območje, je dodal. Vajgl je prepričan, da je napačno, da EU Turčiji pošilja kontradiktorna sporočila, saj nekatere članice njen vstop podpirajo, druge pa mu odkrito nasprotujejo. EU se mora čim prej opredeliti do tega, sicer bodo nastale težave, je prepričan. Po mnenju Peterleta se morajo elite in ljudje na obeh straneh prepričati, da delijo iste vrednote in načela, preden bo lahko vstopila.
Mencinger meni, da so Turčijo že predolgo vlekli za nos in se bo nekoč naveličala. Balkanske države pa so razumljivo širitveno območje, potrebujejo pa nekaj oddiha. Lukšič meni, da je Slovenija premalo naredila za širitev EU na nekdanje jugoslovanske republike, premalo pa je krepila tudi kulturne vezi. Po njegovem mnenju so težava, ki je nihče ne izpostavi, verske razlike. Status nobene države pa ne bi smel biti pogojen z verskimi razlikami, je prepričan. Čimprejšnji vstop balkanskih držav in Turčije v EU je v interesu Slovenije, je sklenil.
Tudi Pličanič meni, da bi Slovenija morala več narediti na tem področju, kar bi lahko nato unovčila tudi pri dvostranskih odnosih s temi državami. Turčijo vidi kot veliko pridobitev za Evropo, strahovi, povezani z islamom, pa so neutemeljeni. Širitev kot koristno za Evropo prav tako vidi Radićeva in tudi Slovenija bi lahko sosedam ponudila več pomoči pri vključevanju v EU.
O evtanaziji
Radićeva meni, da je to zelo težko vprašanje, je pa treba o njem resno razmisliti. Po mnenju Lukšiča ima zahodna civilizacija napačno stališče do smrti. Morali bi začeti javno razpravo, a so končne odločitve težke. Zver nasprotuje evtanaziji, morda le pri kakšni izjemi, če je odpravljen vsakršen dvom o zlorabi. Mencinger evtanazijo podpira, a bi jo zelo omejil, da ne bi prišlo do zlorab. Peterle evtanaziji nasprotuje, medtem ko Pličanič podpira svobodo izbire posameznika o svojem življenju, a z nadzorom, da ne pride do zlorab. Podobno meni tudi Vajgl.
O domobranskem spomeniku v Grahovem
Za Vajgla je preveč širokogrudna rehabilitacija kolaboracije nevzdržna in se ni zgodila v nobeni evropski državi. Bi bilo pa treba s sočutjem razmisliti o žrtvah, je pristavil. Pličanič meni, da mora biti napis na spomeniku v skladu z dejstvi, česar spomenik v Grahovem ne izpolnjuje, saj je prišlo do kolaboracije z Nemci, zato ne bi smel biti dopusten. Peterle je po drugi strani izpostavil pravico živih do spomina. "Vsi so naši in sem vesel, da sta tam končno dva spomenika. Ta spomenik se je zgodil za demokratično državo, ki ima pozitiven odnos do preteklosti, precej pozno,"« je dejal.
Mencinger meni, da bi morali pustiti mrtvim mir, spomenik pa vidi kot izrabljen za dnevno politiko. Zver je prepričan, da bi potrebovali več takih spomenikov ter da se bomo morali s svojo zgodovino enkrat pogoditi na podlagi resnice in da se trenutno učimo dokaj enostranskih interpretacij. Tako kot Peterle je izpostavil pravico do spomina. Lukšič je poudaril, da je postavljanje spomenikov kolaboracionistom neokusno in da je spomin pomemben, a na realna dejstva. Tudi Radićeva je poudarila, da je bila resnica glede druge svetovne vojne že zdavnaj zapisana in velja za resnico v mednarodni skupnosti ter bi jo lahko že tudi pri nas sprejeli. Spomenik pa tudi on vidi le kot politično propagando.
O evrskih obveznicah oz. kolektivizaciji evropskega dolga
Peterle evropske obveznice podpira, če te ne bi nagrajevale neodgovornosti. Po Pličaničevem mnenju je vprašanje obveznic povezano s krizo in lahko postane aktualno ob prihodnji krizi. Vajgl jih podpira, saj krepijo evropsko kohezijo ter povezanost ljudi. Tudi Mencinger jih podpira, saj če so vsi sodelovali pri nastanku krize, naj vsi sodelujejo tudi pri njenem reševanju. Podpirajo jih tudi Zver, Lukšič in Radićeva.

O ohranitvi obveznega drugega tujega jezika v šoli
Mencinger bi moral o tem vprašanju malo razmisliti, a meni, da bi bilo bolje, da otroke razbremenijo. Zver je poudaril, da je obvezni drugi jezik uvedel on kot šolski minister, Lukšič, ki ga je kot minister nasledil in ukrep razveljavil, pa je pojasnil, da rezultati niso bili spodbudni in da otroci še enega niso dobro osvojili. Zato so raje dali možnost drugega jezika kot izbirnega, je dejal. Radićeva ohranitev drugega tujega jezika podpira, saj se mora Slovenija internacionalizirati in delovati v mednarodnem okolju. Tudi Peterle uvedbo podpira, a bi tudi rad videl, da bi otroci bolje znali slovenščino. Pličanič meni, da je ključno odlično znanje angleščine, bi pa rad videl, da se naučijo še kakšnih drugih veščin, npr. medsebojnega komuniciranja. Vajgl bi drugi jezik uvedel kot fakultativno možnost.

O tem, kaj bodo storili za mlade in kako
Peterle meni, da se je treba ukvarjati s tem, da se bo zaposlenost povsod povečala, pa tudi konkretno z mladimi. Pličanič je poudaril tri sklope - pridobivanje uporabnih znanj že med šolanjem, boljši prehod med šolanjem in službo ter ugodne finančne vire za začetek podjetniške poti. Vajgl je izpostavil stvari, ki jih je EU že storil za mlade - jamstveno shemo in velik napredek pri programu Erasmus +, poudaril pa, da mora EU delati tudi za starejše, ne le za mlade.

Mencinger poudarja, da se brezposelnost zmanjšuje z voljo politikov, ampak je treba povečati povpraševanje, proizvodnjo. Zver meni, da je problem v tem, da šola izobražuje v eno smer, potrebe gospodarstva pa so drugačne, zato meni, da je dolgoročno nujno potrebna reforma izobraževalnega sistema v dualnega, zlasti na srednješolski ravni. Lukšič je izpostavil kakovostne vrtce, brezplačno javno šolstvo ter več sredstev za nova delovna mesta in razbijanje logike, da edino dobiček šteje, saj so po njegovem mnenju delovna mesta tista, ki štejejo. Radičeva je poudarila, da se ne sme nič odločati o mladih brez mladih, dodala pa, da delovna mesta pridejo po gospodarski rasti.

Kakšen bo EU leta 2019?
Radičeva je prepričana, da če bo enaka sestava Evropskega parlamenta kot do zdaj, potem EU-ja skoraj ne bo več, saj narašča evroskepticizem in "ljudje že danes več ne verjamejo v Evropsko unijo." Vajgl je zatrdil, da so današnji volilni izidi na Nizozemskem demantirali eksplozijo evroskepticizma in meni, da bo EU čez pet let boljši in bolj konsolidiran. Lukšič je prepričan, da bo EU boljši, meni pa, da mu nov in človeški obraz lahko dajo socialisti.

Tudi Pličanič je prepričan, da bo EU uspešen, bolj povezan kot danes in zelen, a dodaja, da potrebujemo nov pristop, če želimo to doseči, zato morajo ljudje na volitve. Zver pravi, da bo EU še bolj čvrst, če bodo ljudje volili močne in odgovorne stranke. Peterle je prepričan, da bo evropska zveza boljša predvsem zato, ker bodo v Sloveniji zmagale stranke slovenske pomladi. Le Mencinger je dejal, da ne ve, kakšna bo Evropska unija leta 2019, saj gre lahko v zelo različne smeri. "Realnosti moramo pogledati v oči in kar reči, da bo boljša in enotnejša, pomeni, da rečeš nekaj, o čemer sploh ne razmišljaš," opozarja.

Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank
Kampanja pri koncu, volitve pred vrati
Povzetek zadnjega soočenja